Grafično sicer igra ostaja na visoki ravni in bo igralca očarala, saj tokratna vesoljska ekskurzija postreže s svetom Cato Neimodia, ki ga krasijo bogate barve, kjer prevladujejo predvsem zlata, oranžna ter rdeča in njihovi odtenki. Napredno osvetljevanje se skozi igro stopnjuje in pomaga graditi sicer premalo napeto ozračje. K sreči zvočni posnetki ne razočarajo in bodo za angleško govoreče igralce prava paša za ušesa.

The Force Unleashed II vseeno poskuša presenetiti z nekaj novostmi, ki jih v izvirniku ni bilo. Nov je sledilni sistem, ki igralca usmerja k cilju, zato ta ne potrebuje več zemljevida. Njegova uporabnost je odvisna od posameznega igralca, a zemljevidi navadno povedo precej več tudi o sami okolici. Svojevrstna novotarija je tudi funkcija miselnega trika, s katero igralec zmede humanoidne nasprotnike do te mere, da ti napadejo svoje kolege. Programerjem je bila očitno tako všeč, da ob njeni aktivaciji kamera preklopi na drugačen pogled, s katerim si lahko podrobno ogledamo naš napad. Prvih nekaj napadov je sicer očarljivih, a se začne nato vse skupaj (pre)močno ponavljati in jeziti igralca, saj se zdi, da že pritisk na ta gumb zadošča za zmago nad nasprotniki. Marsikaterega igralca utegne zmotiti tudi precejšnje nihanje zahtevnosti posameznih dvobojev, ki piko na i postavi s finalnim dejanjem, kjer mora igralec premagati največjega sovraga. Žal je ta epski boj vse predolg in prelahek …

Star Wars: The Force Unleashed II preprosto ponuja malo novosti. Zgodba in dvoboji pa bodo znova prepričali le prave zanesenjake Zvezdnih vojn, ki so pripravljeni za novi naslov odšteti debelih šest evrskih desetakov. Igra je zaradi prizorov nasilja primerna le za igralce, starejše od 16 let.

Ocena [63/100]
Igralnost: 23/40
Grafika: 17/20
Zvok: 9/10
Upravljanje: 5/10
Napake: 6/10
Didaktična vrednost: 3/10
Plusi
čudovita grafika
zvočni posnetki
posamezni dvoboji, predvsem mečevalcev
Minusi
podobnost okolij
nihajoča zahtevnost misij

Moj mikro, februar 2011 | Miran Varga |