R.U.S.E. je res masivna strateška igra, zaradi velikih področij, na katerih se odvijajo boji, pa od igralca zahteva veliko sposobnosti obvladovanja bojišč – le te s časoma postajajo vse množičnejša ter težje obvladljiva. Sovražnik pa napada od vse povsod, ne le po zemlji in zraku. K sreči je upravljanje s posameznimi enotami ali skupinami precej preprosto, tako da vsaj na lažjih stopnjah igra ne bo povzročala težav začetnikom. Čeprav so bojišča velika, uporabniški vmesnik omogoča oddaljevanje in približevanje zemljevida, na katerem so igralčeve enote označene s pikami, podobnimi žetonom. Več ko jih je, večji kupček vidimo.

Prekaljeni digitalni strategi se bodo sprva bržkone zmrdovali nad omejenimi možnostmi gradnje in nadgradenj objektov, prav tako smo sami pogrešali zdaj pri večini strateških iger že standardno možnost samodejnega branjenja določenega področja ali drugih enot. R.U.S.E. po tej plati uvaja nova pravila, ki temeljijo na prevarah in trikih. Z njimi namreč nasprotnika (ali pa on nas) pripravimo do tega, da nam razkrije svoje skrivnosti, ki pogosto odločajo o uspehu ali neuspehu misije. Še posebej zanimiva je uporaba teh »informacij« − na voljo so nam za določen čas in na določenem področju. Temu primerno mora igralec prilagajati tudi svojo strategijo. Poti do zmage je več, dejstvo pa je, da zgolj groba sila, ki je denimo uspešna pri nekaterih strateških igrah, ne zadostuje več. Potrebujemo pretkanost. Tako velja sovražnika napadati z več strani, seveda različno intenzivno. Z različnimi triki lahko pred sovražnikom skrijemo svoje zgradbe ali pa pred napadom ukažemo tiho približevanje in nas nasprotnikova obramba ne bo prav hitro opazila. Že samo spoznavanje možnosti različnih zvijač v igri nas bo pred zasloni držalo dolgo časa ...

Igranje misij, ki nam jih namenja igra, je precej nelagodno, saj ni povezane zgodbe, prav tako pa igralec vedno znova odkriva različne napake. Je pa zato precej boljša možnost večigralski način v spletu. V spletni izvedbi R.U.S.E. igralec prevzame vlogo enega izmed šestih narodov, spletni zemljevidi pa ponujajo boje do osmim igralcem. Ogledovanje terena in njegovo poznavanje sta zelo pomembna za končni uspeh. Igralčeve enote so namreč pri samodejnem obstreljevanju nasprotnika bistveno uspešnejše, če je ta povsem odkrit, prav tako je zelo pomembno/učinkovito dobro naravno kritje (za naravnimi ovirami). Tudi mesta in zgradbe, pa tudi gozdovi dajejo varno zavetje pehotnim enotam, s katerimi lahko presenetimo nasprotnika ter mu zavzamemo različne objekte in tanke. Seveda se kaj takega lahko pripeti tudi nam, še posebej če nismo previdni pri sestavi enot.

Spletno večigralstvo ni brez težav, saj R.U.S.E. uporablja račun Steam za povezovanje z drugimi igralci, prav tako pa utegnejo Ubisoftove spletne storitve presenetiti z daljšimi čakalnimi dobami za igranje ter občasnimi težavami s spletnim brskalnikom. Grafika in zvok (pristna vojaška komunikacija med enotami) v igri sta na zadovoljivi ravni, nanju tako večjih pripomb nimamo. Sam zemljevid namreč postreže s 3D-pogledom, kot pravcata vojaška maketa bojnega polja v komandnem štabu. S približevanjem in oddaljevanjem pogleda pa uporabnik prehaja od šahovskih figur k pravim digitalnim vojakom.

R.U.S.E. je igra za igralce, ki radi veliko razmišljajo in premorejo obilo domišljije, ko gre za strateške odločitve. Cilj je biti korak pred sovražnikom, saj ta nerad odpušča igralčeve napake. Zanimive strateško-vohunske pustolovšćine bomo s PC-jem lahko podoživljali v zameno za 36 evrov, kolikor za igro R.U.S.E. želijo slovenski trgovci. To pot jim je celo uspelo, da je igra cenejša kot pri severnih sosedih.

Moj mikro, november 2010 | Miran Varga |