Programerji, zaposleni v studiu EA Sports, so letos resnično opravili veliko delo, saj že prvih deset minut igranja pokaže, da gre za več kot le grafično osvežitev predhodnika. Največje izboljšave je bil deležen sam pogon, predvsem natančnost upravljanja z igralci, kar igro naredi za pravo športno simulacijo. Seveda pridobljene licence, ki skrbijo za pristnost igralcev in klubov, igralčevo izkušnjo še izboljšajo. Še posebej prepričljiv je večigralski način, ki ob zmagah igralčevega moštva tega tudi pripravi do virtualnih čestitk, po dobri predstavi manjka le skupen odhod v garderobo in v lokal na vrček piva.

Precej je napredovala tudi umetna inteligenca, kar pomeni, da tudi nasprotniki, ki jih krmili procesor v konzoli, premorejo marsikatero zanimivo potezo in trik. Teh se seveda velja naučiti, saj vse skupaj močno pripomore k realističnosti igranja. K slednji veliko prispeva tudi dobra grafična podoba, grafični pogon igre pa pozna tudi takšne stvari, kot je lomljenje palic na ledu (sploh prvič videno pri tej franšizi!), odbijanje palic od ograde in igralcev, nori streli, ki lahko zadenejo čez celotno igrišče ... Če palico zlomi branilec, igralca utegne umetna pamet presenetiti tudi s potezo, ko do njega pridrsa napadalec in mu izroči svojo palico. Prav raznolikost možnosti je velik plus, saj se igranje v primerjavi s predhodniki ne ponavlja; tako bomo kaj lahko odigrali deset dvobojev, ne da bi se posamezen položaj ali akcija na igrišču ponovil/a. Med dodatnimi potezami je nekaj novih na področju bulijev, prav tako pa je moč pak zaustaviti z nogo ali pa preskočiti igralca, ki pristane na tleh. Nov pogon, ki skrbi za fiziko v igri, se izkaže tudi pri realističnosti, saj upošteva tako gibe s palico kot položaj igralca – če ne bomo dobro stali na ledu ali bomo brez prave opore, se bomo ob sprožitvi strela polne moči kaj lahko obrnili ali celo padli.

Poleg vseh standardnih tekem, turnirjev, sezon ter seveda Stanleyjevega pokala si lahko v NHL 11 igralec omisli tudi lastno ekipo, poimenovano Hockey Ultimate Team, kjer se bodisi pomeri proti konzoli ali nasprotnikom v spletni storitvi EA Sports UHL. Spletno večigralstvo deluje odlično, saj teče brez zatikanja. Poleg ameriških ekip igra z letnico 2011 pozna tudi kanadsko hokejsko prvenstvo, kar utegne igralcu priti še kako prav, če se loti igranja v načinu Be a pro, ki od njega zahteva gradnjo igralca od samega začetka, torej samih nižjih lig do klubov velikanov.

Grafika postreže s kakovostnimi prizori, na trenutke celo spominja na pravcate TV-prenose hokejskih tekem, še posebej kar zadeva animacije posameznih znanih hokejistov. Celo občinstvo se skupaj z igralci odziva na sodniške odločitve, zvok pa je na zavidljivo visoki ravni in močno prispeva k občutku pristnosti. Za nekaj odbitkov točk pri končni oceni poskrbi neposrečena izbira počasnih posnetkov, saj igra zanje pogosto izbere prizore, ki so se zgodili skoraj 10 minut prej ali pa nimajo nobenega pomena – denimo nam pokaže vratarja, kako spremlja uro, ki odšteva čas do konca tretjine.

Za najboljšo hokejsko simulacijo, ki hkrati postavlja tudi merila konkurentom, bo treba odšteti 54 evrov, kar je prav toliko kot pri bližnjih sosedih.

Moj mikro, november 2010 | Miran Varga |