Priznajmo si, sanje večine računalničarjev vsebujejo super hitre avtomobile in lepa dekleta. Jasno, vsi si jih ne moremo privoščiti, zahvaljujoč založniku Electronic Arts pa lahko svoje sanje vsaj malce podoživimo v digitalni obliki, predvsem v njenem avtomobilskem delu, da ne bo pomote. Franšiza, ki jo že skoraj dve desetletji preigravamo na igričarskih strojih, je v zadnjih različicah že kar klicala po večjih spremembah in programerji so se na srečo spravili k delu. Zadnji Need For Speed: Hot Pursuit ponuja divji lov s policisti in ubežniki, pri čemer igralec lahko izbere, na kateri strani zakona želi igrati. Vsebina je seveda pomembna, igri, ki je sicer polna eksotičnih avtomobilov, pa lahko zamerimo le odsotnost konjičkov iz Maranella.

Grafična podoba je ena najboljših ta hip, saj dirkaška igra postreže z očem prijetnimi okolji v različnih letnih časih, pa tudi izrisovanje avtomobilov in občutek hitrosti sta zelo pristna. Enako impresivni so vremenski učinki, ti bodo igralca še posebej navdušili, ko se bo nadenj spravilo digitalno neurje in bo s svojo nekajstokonjsko zverino dričal levo in desno po mokrem asfaltu ali blatu. Prvi pogoj je seveda vsaj srednje zmogljiv računalnik, dobra grafična kartica pa je v vseh primeri zaželena, če želimo uživati v pršenju vodnih kapljic izpod koles.

Samo igranje je sicer še vedno precej arkadno, a mu to oprostimo, saj vemo, da igra meri na kar najširše ljudske množice, katerih pripadniki štejejo vsaj 7 let. Kljub temu bo igralec zaznal, da se različni avtomobili obnašajo različno, denimo, avtomobili z nižjo oddaljenostjo od tal so na peščeni podlagi občutno počasnejši … Driftanje oziroma vožnja počez je velik del igre, ki ga mora igralec čim prej usvojiti. Za amaterje pa le nasvet: razmeroma visoka hitrost vstopa v ovinek, dotik zavore in obrat volana v izbrano skrajno lego bodo povzročili demonstracijo fizikalnih zakonov na vozilu. Čeprav se igra zelo solidno igra s tipkovnico, uporabnikom vseeno priporočamo igranje z igralnimi ploščki, saj je z njimi lažje nadzorovati drseče vozilo.

Tako dirkači kot policisti imajo v svojih vozilih na voljo t. i. boost (dodatni pospešek), ki pa ga velja uporabljati pametno, torej kot pomoč za hitrejšo vožnjo v hrib, spravljanje drugih avtomobilov s ceste ali pa hitro okrevanje po manjših nezgodah. Najzanimivejši del je seveda povezan s pridobivanjem nitro vsebin za pospešek – te dobimo z vožnjo po napačni strani ceste ali izredno blizu nasprotnega prometa. To že samo po sebi narekuje zelo bojevit vozniški slog, ki ga igra še dodatno začini z dramatičnimi zvočnimi učinki in glasbeno spremljavo ob pregonu. Sicer pa voznik posluša posrečen izbor rock in plesnih ritmov. Za dodatno »zabavo« poskrbi tudi opremljenost vozil z elektromagnetnimi izstrelki ter s plastjo »ježev«, ki onesposobijo druge voznike. Policisti lahko na pomoč pri lovu pokličejo tudi helikoptersko spremstvo, ki dirkačem na pot postavlja različne ovire, kar je zelo dobrodošla novost. Vsa orožja tako pomembno prispevajo k razburljivosti igralca in od njega zahtevajo dobro mero iznajdljivosti in premetenosti pri njih uporabi.

Enoigralski način je sicer zgledno dolg in lahko celo zasvoji, a ga na trenutke pokvari slabša umetna inteligenca nasprotnih vozil. A to oviro preprosto odstranimo tako, da k igranju prek spleta povabimo prijatelje (do 8 igralcev) in se preizkusimo v pravi dirkaški tekmi. V večigralski način je vpeljana tudi nekakšna statistična različica družabnega omrežja Autolog, ki spletnim nasprotnikom objavlja statistiko uspešnosti igralca (in obratno) v enoigralskem načinu, torej nekakšen rating, ki se v praksi zelo dobro obnese, saj boljši igralci ne izgubljajo časa s popolnimi začetniki (podobno kot pri šahu).

Need For Speed: Hot Pursuit je točno to, kar so pri EA potrebovali, da franšizi vdahnejo še nekaj let življenja. Svež pogled na avtomobilistično dirkanje tipa lopovi in žandarji že dolgo ni bilo tako zabavno, čeprav se nam zdi, da Need For Speed preigravamo že skoraj 20 let. K sreči je zadnji tudi najboljši in to je najbolj pomembno, računalniški dirkači pa lahko svoj adrenalin začno sproščati potem, ko bodo za igro odšteli dobrih 40 evrov. Zanimivo, prav toliko isti naslov stane tudi v sosednjih državah.

Moj mikro, februar 2011 | Miran Varga |