Mass Effect 2 je v bistvu hibridna igra, saj poleg prvin tretjeosebne streljanke premore tudi ogromno elementov igranja vlog, ki smo jim priča pri žanru RPG. Igralska izkušnja je prav zato nekaj posebnega, saj se mora igralec posvetiti gradnji svojega in prijateljskih likov ter z njimi vzdrževati stalen stik, če želi končen uspeh. Igralec je v Mass Effect 2 predstavnik Zemljanov v vesolju in kot tak tujek, ki ga domorodci ne marajo preveč. Jasno, ko pa si mora svojo galaktično identiteto šele ustvariti, tudi s pokoritvijo sovragov.

Izjemno dobro se odvija razpletanje zgodbe, saj igralčeve odločitve neposredno in močno vplivajo na trenutno in prihodnje dogajanje. Če igralec rad rine z glavo skozi zid, bo vsak naslednji izziv težji, nemalokrat celo pretežak. Igra si namreč vse, kar igralec izreče, izbere in za kar se odloči, zapomni in tem odločitvam primerno zrežira scenarij. Na tem mestu velja igralce opozoriti tudi na dejstvo, da bo na teh podatkih gradilo tudi nadaljevanje Mass Effect 3, zato si velja že zdaj oblikovati zaupanja vredno ekipo.

Že ob izbiri glavnega junaka (pa ne le glede na spol, temveč tudi »poklic«) igra prilagodi upravljanje njegovim lastnostim, zato znajo vojaki bolje rokovati z orožji, a se težje znajdejo v pogovorih, in obratno, bolj znanstveno usmerjeni liki bodo raje uporabljali različne tehnološke igračke ali pa se iz težavnih položajev reševali s pogajanji. Igralec okoli sebe sestavi tudi ekipo z različnih koncev galaksije, ta pa je izrednega pomena za doseganje končnega cilja. Glavno vodilo je heterogenost, saj različne naloge zahtevajo različne pristope, poleg tega pa ima vsak lik svoje muhe, s katerimi se mora ubadati igralec. Če člane ekipe zanemarja (beri: ne prisluhne njihovim pogovorom in predlogom), se mu to utegne vrniti kot bumerang, lojalnost in prijateljstvo si je treba preprosto prislužiti. Ne nazadnje v Mass Effect 2 resnično drži, da je veriga močna le toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen.

Grafika v igri je naravnost odlična. Kako tudi ne bi bila, saj različica za PS3 že teče na pogonu, ki bo izrisoval grafične podobe tudi v Mass Effect 3. Navdušuje predvsem pozornost do največjih podrobnosti, ki bo skupaj z radovednostjo igralca gnala onkraj meja posameznih nalog – v raziskovanje širnega okolja. Izjemno grafično podobo dopolnjuje tudi zvok. Ne le glasba, predvsem pogovori med liki so izdelani odlično in pristno, če gre verjeti razvijalcem, naj bi bili prav vsi pogovori v igri (in teh je na tisoče) posneti v studiu.

Upravljanje z igro zahteva precej spretnosti, saj poleg glavnega lika igralec na trenutke pomaga krmiliti tudi druge člane ekipe. K sreči so meniji v igri in navigacija preprosti za uporabo, zato pride z gumbi bogat igralni plošček do polnega izraza.

Mass Effect 2 je preprosto nalezljiva igra, ki bo igralca pred zaslonom držala dneve, tedne, tudi mesece. Ne nazadnje jo mora preigrati vsaj dvakrat, da bi vsaj približno dobil občutek njene velikanskosti (in možnosti različnih scenarijev). Žal je igra zaradi prizorov nasilja primerna le za polnoletne igralce, pa tudi glede zahtevnosti dialogov priporočamo dobro poznavanje angleškega jezika. Igra za konzolo PlayStation 3 stane 57 evrov, pri severnih sosedih pa jo bomo našli le kak evro ali dva ceneje, a je brez dvoma vredna vsakega centa.

Moj mikro, marec 2011 | Miran Varga |