Vsaka četa ima deset lastnih ozemelj, ki jih mora ščititi, pred napadi drugih. Čeprav je število ozemelj omejeno, so ta precej bogata z bojišči (največje imajo po štiri), zato bo preteklo nekaj časa, preden se bo okolica (uspešnemu) igralcu začela ponavljati. Grafika v igri je zelo lepa, kar je opazno pri vrsti podrobnosti. Podrobno izrisani igralci, zgradbe, orožja, vozila ter okolica prispevajo k dobremu občutku, na velikih zaslonih pa po zaslugi velike ločljivosti tudi k večji natančnosti.

Na začetku ima igralec na voljo le dva igralna načina, in sicer klasičen spopad med četami ter sabotažo. Pri slednji se uči dosegati cilje, in šele ko izpolni nekaj ciljev ter s soigralci dobi nekaj bitk, se mu odprejo dodatne možnosti. Kot rečeno, igra podpira do 256 hkratnih igralcev, a večino časa se bo igralec spopadal z 32 ali 64 nasprotniki, kar pa v praksi na bojiščih še vedno pomeni precejšnjo gnečo. Nadgradnja stopenj gnečo le še poveča, načina Acquisition (128 igralcev) in Domination (256 igralcev), pa od posameznika zahtevata veliko koncetracije in sposobnosti vojskovanja, saj navadno nevarnosti prežijo z vseh strani.

V dvobojih s 128 ali z 256 igralci imajo posamezni poveljniki vodov velik vpliv na potek akcije, ki se mu preostala sedmerica za končni uspeh preprosto mora podrejati. Na tem mestu lahko pohvalimo realističnost, saj ima skupina, dokler ostaja razmeroma blizu skupaj, bistveno večje možnosti preživetja – posamezen vojak je manj ranljiv, hitreje napolni orožje ... Temu primeren je tudi sistem napredovanja, saj so posamezni vojaki dvojno nagrajeni za izpolnjevanje ciljev poveljnika.

Kako bo posameznik pristopil k igri, je seveda odvisno od njega samega, vendar se morajo novinci najprej izkazati v boju, preden dobijo na voljo poveljniško mesto. To je prav tako svojevrstna motivacija igralca, da se bo podrejal ekipi in njenim ciljem, ne pa brezglavo smukal po okolici, ki bo iz njega po hitrem postopku skušala narediti negibno truplo.
Pogon igre MAG je podoben drugim igram tega žanra. Poudarek je na resnično hitri akciji in zabavi. Žal bo slednje za manj vešče igralce precej malo, saj spletni nasprotniki zvečine veljajo za dobre igričarje, zato bo sposobnost hitrega učenja ena boljših igralčevih lastnosti.

Igra večino časa teče zelo tekoče, odzivnost pa je seveda odvisna tako od zasedenosti strežnikov kot tudi uporabnikove povezave v splet. Občasno smo naleteli tudi na manjše tehnične težave, kot so zamiki in trzljaji, kar seveda v žaru boja ne deluje pozitivno. Ob izgubi povezave s strežnikom pa se igralcu samodejno pripiše predaja boja, zato takega »pristopa k učenju« ne gre uporabljati. Igra ima sicer nekaj manjših napak, ki pa se jih igralec ščasoma privadi in jih upošteva med igranjem. Mednje denimo sodijo vojaki brez nadzora (navadno niso škodljivi), težavno zdravljenje v skupini ljudi (tudi če bi igralec želel ozdraviti sebe), nenavadno smrtonosna kolesa mirujočih vozil (ne hodite jim blizu) ter občasno, čeprav redko nedelujoča orožja (velja predvsem za nože).

Kaj torej ob koncu reči za MAG? Ko prvič slišite, da igranje prek spleta podpira kar 256 hkratnih igralcev, si lahko predstaljate horde vojakov, ki skačejo eden čez drugega, izmikajoč se tisočim nabojem. Res je, v teh primerih je MAG ena napornejših strelskih iger, ki od igralca zahteva veliko koncetracije in skupinske koordinacije. Za najboljše je nagrada že samo preživetje in doseganje ciljev. Čeprav utegne biti igra na trenutne precej težavna ter nam jo zagode kakšna tehnična napaka, pa bo še vedno znala zadovoljiti vse, ki v sebi nosijo bojevniško dušo. Ne nazadnje gre za precej realistično računalniško upodobitev trenutnih načinov vojskovanja.

MAG je igra, v celoti namenjena polnoletnim igralcem, ki obožujejo slog igranja, imenovan »run & gun«. Z vidika zahtevnosti nikakor ni med lažjimi in od igralca zahteva kar precej veščin vojskovanja, saj kljub igranju v skupini za nesposobneže ni prostora. Za preizkušanje svojih digitalnih vojaških sposobnosti bo treba seči v denarnico in v njej najti vsaj 60 evrov, čez mejo pa igre le nikar ne hodite iskat, saj je njena cena enkrat za spremembo celo enaka.

Moj mikro, Marec 2010 | Miran Varga |