Tako se je poleti tudi v naši konzoli PlayStation 3 vrtel plošček blu-ray z nenavadnim panda medvedkom v glavni vlogi. Naj že na začetku povemo, da je igra na voljo pravzaprav za skorajda vse možne igričarske platforme – Xbox360, PS2, PC ter Nintendova Wii in DS. Posvetimo se igri.

Čeprav se zdi, da imamo pred seboj tipično igro za majhne otroke, se Kung Fu Panda s svojo preprostostjo prileže tudi nekoliko starejšim igralcem. K sreči so poteze glavnega junaka in njegovih prijateljev hitro osvojljive, a to še ne opraviči skopo napisanih navodil, ki so priložena igri. Mlajši in angleškega jezika nevajeni igralci bodo zato neredko prosili starše za pomoč, saj so avtorji navodilom v igri pustili nerazumljivo kratek čas prikaza (ta hitro izginejo), namesto da bi nadaljevanje povezali s pritiskom na katero izmed tipk.

Začetno igranje igre je lahkotno in zabavno, v vlogi glavnega junaka lahko podoživimo njegove sanje ali pa se odločimo za katero izmed posebnih nalog – pobiramo kovance, jemo rezance ali iščemo vaze. Igra postaja vse težja, a ne linearno, nasprotniki se hitro (hipno) pojavljajo, s čimer dodobra preverijo igralčeve reflekse.Igra Kung Fu Panda bi zaradi relativne preprostosti lahko kaj hitro zatonila v pozabo, slednje pa jo uspešno rešuje odličen večigralski način, ki je vedno znova zagotovilo za dobro zabavo.

Grafika je poleg večigralnosti eden najboljših delov igre. Prav neverjetno je, kako so bili praktično vsi dosedanji naslovi, ki so s filmov preneseni v konzolne igre, po tej plati slabi. Ratatouille, Over the Hedge in tudi Wall-E, ena zadnjih pogruntavščin, se zdijo v primerjavi s Kung Fu Pando kot prevelike poenostavitve grafičnih podob, celo do te mere, da jim lahko upravičeno rečemo, da so grde. Kung Fu Panda na tem področju blesti – ne le detajlno izrisani bojevniki, tudi prelepi sončni zahodi, valovanje vode in drugi elementi okolja so skrbno upodobljeni in dodajajo svoj delež k čisti in realistični podobi. Igra je tako lepa, da si nekateri malčki želijo kar objeti zaslon!

Žal grafični podobi ne sledi zvočna, ki je nekaj kakovostnih razredov slabša. Če se sprva igranje bobnov in različnih tolkal zdi adrenalinsko in v pomoč bojevniškemu duhu, pa začnejo enolični zvočni posnetki kaj hitro motiti igralca. Dodaten minus si zasluži skop nabor bojevniških zvokov in krikov, tako da kaj hitro vemo, kaj se bo naš junak drl ob zadanem ali prejetem udarcu.

Drugih večjih tehničnih napak v igri ni. V posameznih primerih lahko konzola upočasni izris, a so k sreči takšni primeri precej redki, pri spuščanju po reki s čolnom se občasno pojavi kakšna slaba tekstura, a zdaj smo že pikolovski.

Ker je igra namenjena predvsem mlajši populaciji, je njena cena v deželi pod Alpami močno zasoljena, saj jo v času nastanka tega prispevka ni bilo moč kupiti za manj kot 66,49 evra. V državah severno od nas smo jo namreč zasledili z nalepko s ceno 50 evrov. Nasploh je različica Kung Fu Panda za PS3 precenjena, saj lahko isto igro za PC dobimo za dobrih 28 in pol evra (pri nas), oziroma celo slabih 25 (v tujini).

Prav zato si morebiti velja Kung Fu Pando izposoditi, saj jo bolj vešči igralci lahko preigrajo v dobrih štirih ali petih urah, pa tudi malčki jo bodo v tednu dni že dodobra natrenirali.

Moj mikro, September 2008 | Miran Varga |