Za nameček so snovalci poskrbeli celo za odseve reklam ob stezi – ti se denimo odsevajo v mimo vozečih dirkalnikih. A za kaj takega si moramo že zavrteti počasni posnetek dirke, saj akcija, ki jo doživljamo v kokpitu dirkalnika, skrbi za polno skoncentriranost na vožnjo. Poudarek na detajlih je res vsega občudovanja vreden, bodisi zunaj ali znotraj dirkalnikov in dirkačeve čelade. Realističnost igranja je prisotna na vsakem koraku, pa naj gre za sušenje idealne linije, obrabo pnevmatik ali poškodbeni model dirkalnikov ob trkih. Poškodovan bolid se začne takoj čudno obnašati, predvsem pa ima manj oprijema s cestiščem. Trki pred igralcem vozečih dirkačev so tako prava paša za oči, saj deli dirkalnikov letijo na vse strani.

Zvočna podlaga je solidna. Medtem ko igralca na dirkah spremljajo predvsem hrup motorja ter krajši dialogi prek radijske zveze z moštvom, si kakšne posebne zvočne spremljave igralec pravzaprav ne želi.

F1 2010 je predvsem dirkaška simulacija. Igralec ima na voljo vrsto nastavljivih stopenj težavnosti, ki se med seboj razlikujejo predvsem po številu digitalnih pomoči, ki jih lahko uporablja. Tako lahko postreže tudi popolnim začetnikom, ki se želijo le usesti v dirkalnik in odpeljati kak krog – bodisi v obliki treninga ali kratke dirke. Dirkališč je toliko kot v koledarju F1 za to leto, torej 19. Za prave digitalne dirkače pa je tu še način Grand Prix, v katerem lahko oddirkajo prav vse dirkaške vikende, z vsemi treningi in kvalifikacijami vred. Tu je še karierni način, ki dirkača posadi v vlogo drugega voznika pri enem izmed moštev z dna točkovne lestvice, nato pa se ta v treh sezonah skuša dokazati, da je iz šampionskega testa.

Samo dirkanje ne postreže le z očem prijetnimi podobami, temveč kot smo od drugih Codemasterjevih grafičnih pogonov že vajeni, predvsem z zelo dobrim občutkom za hitrost. Pri 300 in več kilometrih na uro je namreč jasno, da se bo voznik ubadal s t. i. tunelskim vidom. Umetna inteligenca nasprotnikov, ki jih krmili konzola postane spoštovanja vredna šele na višjih zahtevnostnih stopnjah. Ena boljših zadev v igri je večigralski način, ki seveda ponuja tudi kopico možnosti za spopade prek spleta. Pogrešali smo le način za dva igralca, ki bi se na konzoli pomerila vsak na svojem delu zaslona.

Simulacija postreže tudi z nekaj napakami, predvsem najbolj v oči bode dejstvo, da v F1 2010 na progo nikoli ne zavije varnostni avtomobil. Prav tako ni indikatorja goriva. Precej pomanjkljivosti je zaznati tudi pri postankih v boksih, ki so precej daljši od tistih, ki smo jim bili priča to sezono. Za nameček se umetna pamet bolj posveča svojim voznikom kot pa igralcu, ki včasih kar pozabljen čaka na menjavo pnevmatik. Najbolj zagrizeni dirkači bodo pogrešali boljšo telemetrijo dirkalnika, saj se med vožnjo senčen prikaz dirkalnika le obarva v rdeče, če gre za poškodbo ali večjo izrabo. Obenem pa imajo v boksih na voljo (pre)veliko število nastavitev, ki bodo neveščim igralcem prej v napoto kot v pomoč.

Za eno najboljših simulacij sveta formule 1 v konzoli PlayStation 3 boste morali odšteti 54 evrov, kar je prav toliko kot pri bližnjih sosedih.

Moj mikro, december 2010 | Miran Varga