Seveda igre, v katerih je v ospredju igranje vlog, temeljijo na tem, da lahko igralec v popolnosti izoblikuje ali ustvari svoj lik, zato je omejevanje na enega samega junaka sprva videti strašljiva ideja. A ni. Igralec lahko še vedno spremeni Hawkov videz, spol in celo položaj v družbi, temu primerno pa se do njega obnaša tudi okolica.

Tako se tudi vse začne – s skromnimi koraki, ko junak nabira tovariše, med katerimi ima vsak zelo dober razlog, zakaj mu pomaga stopati po družbeni lestvici navzgor. Igranje zahteva precej pogovorov, pa tudi liki sami znajo klepetati med seboj. Nikar ne pričakujte, da boste igro končali hitro, prav nasprotno, njena širina navdušuje in kaj lahko se zgodi, da bo vzpon po družbeni lestvici zahteval tudi sto ur. Vse je odvisno od igralčevih odločitev in pajdašev, pa naj bodo to škratje, lepotice ali tatovi.

Vsi liki so detajlno izdelani, še za odtenek boljši pa so njihovi pogovori, saj so zelo pristni, sledijo jim tudi mimika obraza in druge telesne poteze. Kar poskušajte tatu vprašati, ali laže. Usta se mu bodo skrčila, obrvi dvignile. Liki so zelo ekspresivni, tudi kadar so jezni.

Vse to še dodatno začini odlična grafična podoba, saj je Dragon Age II po tej plati še stopnjo višje od izvirnika, ki je sicer bil zelo lep. Paket visokoločljivih tekstur pomaga, mimogrede, igra pozna knjižico DirectX 11, kar je lepo vidno ne le na likih, temveč tudi na okolici. In ko smo že pri okolju, velja omeniti, da je prav to največja težava te igre. Ko se naš junak tako potika po mestu Kirkwall, ki je, preprosto povedano, ogromno, igralec kaj hitro dobi občutek, da je precej prazno. Poleg trgovinic in občasnih uličnih pogovorov se igralska rutina skoncentrira na sledenje in izpolnjevanje nalog. Tudi hiše in poslopja, v katera vstopamo, so precej monotoni, slednje še posebej velja za jame in kleti.

Nalog v igri je resnično ogromno, poročamo pa lahko, da so eno izmed zamer izvirnika avtorji omilili. Spopadi so zdaj lažje obvladljivi, čeprav niso pretirano poenostavljeni, so le malce lažji, tako da igra ne bo prevelika ovira za mlajše igralce. Teh prav veliko sicer ne bi smelo biti, vsaj če bi sledili uradnim oznakam, ki zaradi prizorov nasilja igranja ne priporoča mladoletnim. Umetna inteligenca je bila deležna nadgradnje in je zdaj odzivnejša, tatovi hitreje opravljajo svoje delo, napadeni liki pa se hitreje začno braniti.

Za vse, ki jih je skrbelo, ali bo igri Dragon Age II uspelo dostojno naslediti original, lahko ocenimo, da mu to uspeva. Ni neposreden naslednik, je drugačen, a pomembno je le, da so področja, ki so spremenjena, spremenjena na bolje. Najbolj zagrizeni pripadniki tega žanra bodo seveda imeli pripombe o preveč monotonem in podobnem okolju, za vse druge pa bo igra Dragon Age II več kot le dober nakup. Domači trgovci različico za osebne računalnike cenijo na 46 evrov, medtem ko je pri severnih sosedih dobre tri evre cenejša. Kratek konec so zopet potegnili lastniki naprednih konzol, predvsem Sonyjevega PlayStation 3, saj tam igra velja malce več kot šest evrskih desetakov.

Moj mikro, april 2011 | Miran Varga |