OTROCI SE Z RAČUNALNIKOM UČIJO PISATI!

Večkrat smo že omenili, da je računalnik velik magnet za otroke in da za delo z njim otroci običajno ne potrebujejo dodatne motivacije, saj ga sprejemajo kot eno izmed igrač, ki jim ponuja zelo raznoliko zabavo. Zato ga je smiselno izkoristiti kot pripomoček na vseh področjih otrokovega razvoja in s tem tudi pri spoznavanju materinega jezika. Otroci se s pomočjo računalnika učijo vseh prvin jezika. Učijo se pozornega poslušanja, pravilne izgovorjave, branja in pisanja. Z njim lahko uspešno razvijamo celo grafomotoriko.
Pri uporabi računalnika za spoznavanje jezika moramo otroke ves čas usmerjati, saj sicer ne dosežemo želenih ciljev. Za spoznavanje slovenskega jezika pri otrocih lahko izkoristimo več različnih prijemov. Uporabimo lahko različne multimedijske programe ali programe, ki jih imamo običajno že nameščene v računalnikih, kot so različni programi, namenjeni za pisanje in oblikovanje besedil (Word), programi za pripravo prestavitev (PowerPoint), slikarski programi, internet …
Otroci pogosto opazujejo dogajanje na zaslonu tudi takrat, ko sedijo za računalnikom odrasli in pišejo razna besedila. Otroci se takrat pogosto trudijo prebrati, kaj piše na zaslonu, in če katero izmed besed prepoznajo, ponosno povedo, kaj je napisano. S tem se trudijo prepoznavati napisane simbole.
Večinoma otroci dokaj hitro usvojijo slušno, vidno in glasovno razločevanje in razčlenjevanje, nekateri pa imajo s tem nekaj težav. So otroci, ki imajo težave z grafomotoriko in orientacijo, zato imajo pri zapisovanju nekaj težav. Pri tem je dobrodošla uporaba računalnika, saj se pri klasičnem zapisovanju pogosto dogaja, da se otroci tako intenzivno ukvarjajo z zapisom črk, da se preprosto izgubijo, in niso pozorni na besedno ter stavčno analizo. Računalnik otroku omogoča prepoznavanje simbolov črk na tipkovnici. Tako se otroci ukvarjajo zgolj s pravilno zgradbo besed in stavkov, saj jih ne bremeni to, kako bodo nekaj zapisali, ampak kaj bodo zapisali. Odrasli jih moramo pri tem ves čas spremljati in jim svetovati, kaj naj zapišejo.
Zelo uporaben pristop k začetnemu opismenjevanju je ta, da otrokom ponudimo samostojno delo v programu za oblikovanje besedil, v katerem naj najprej napišejo svoje ime in priimek. To sta besedi, ki ju znajo črkovati že od treh let dalje, nekateri tudi že prej. Pozneje začnejo zapisovati tudi druge besede in kombinirati krajše povedi. Otroci se tako spoznavajo z razporeditvijo črk na tipkovnici in predvsem s sestavljanjem besed in besednih zvez. Ob tem jih opozarjamo na pravilne zapise. Da otroku olajšamo branje njegovega zapisa, mu pokažemo, kaj je treba narediti, da ves čas zapisuje le z velikimi črkami.
Ko otroci že prepoznajo vse črke in jih znajo povezati v besedo ter krajše stavčne zveze, jih lahko spodbudimo z različnimi igrami. Recimo tako, da otroku postavljamo preprosta kratka vprašanja, ki jih napišemo v računalnik. Otroci morajo vprašanja prebrati sami in nanje tudi odgovoriti.

RAZVIJANJE GRAFOMOTORIKE

Za razvijanje grafomotorike ponavadi uporabljamo prijeme brez računalnika, a otrokom je v zabavo, če pri tem uporabljamo tudi računalnik. Pri nekaterih otrocih, ki imajo izrazite težave z grafomotoriko, je tak prijem še veliko uporabnejši saj pri klasičnih vajah izgubijo preveč časa, kajti ti otroci zaradi grafomotoričnih primanjkljajev zelo počasi napredujejo v pridobivanju bralne pismenosti.
V ta namen lahko uporabimo različne narisane simbole, preko katerih otroci vlečejo z miško. Pri tem se razvija tudi koordinacija oko–roka. Da je vaja grafomotorike z računalnikom bolj podobna risanju na papir, si lahko pomagamo z grafično tablico, na katero otroci s posebnim svinčnikom rišejo različne simbole.

Pri razvijanju grafomotorike, si lahko pomagamo s programi za risanje, kjer otrokom narišemo različne simbole. Simbole lahko narišemo prostoročno, recimo s čopičem, ali uporabimo že narisane simbole. Priporočljivo je, da so simboli narisani z debelejšo črto, preko katere morajo otroci čimbolj natančno vleči miško. Pri tem lahko uporabljajo svinčnik z drugo barvo in vidijo, kako se pojavlja čez že narisani simbol še nov simbol, ki so ga narisali sami.
V veliko veselje jim je enaka vaja, le da namesto svinčnika uporabijo radirko, s katero simbole brišejo. Pri tem poskrbimo, da je simbol narisan s tanjšo črto, kot je radirka. Ko otroci prvič uporabljajo radirko, se najprej dogaja, da brišejo tako, kot da bi radirali s klasično radirko, torej neusmerjeno na vse strani. Pozneje jih usmerimo, naj z radirko natančno sledijo črtam na simbolu in naj ga zbrišejo v eni potezi. Najprej uporabljajo debelejšo radirko, nato pa izbirajo vedno manjšo, s katero morajo biti čedalje natančnejši, če želijo uspešno izbrisati le v eni potezi.
Kadar za razvijanje grafomotorike uporabljamo grafično tablico, lahko uporabimo tudi simbole, narisane na papir, preko katerih otroci vlečejo s svinčnikom. Pri tem se na zaslonu prikazujejo prerisani simboli. Ko svoje delo zaključijo, lahko uporabljeno slikovno predlogo primerjajo s tisto na zaslonu in nato še natisnejo ter shranijo svoje delo. Tako imajo možnost ob večkratni ponovitvi preverjati svoj napredek.

UČENJE PRIPOVEDOVANJA

Otroci zelo radi opisujejo različne dogodke. Najraje pripovedujejo o sebi in razlagajo dogodke, ki so se jim zgodili, doma, v šoli, na izletu … Kadar imajo otroci pred seboj svojo fotografijo ali fotografijo svojih bližnjih, jo z navdušenjem opazujejo in pripovedujejo, kdo je na njej in kaj se dogaja. Kadar se vidijo na računalniškem zaslonu, je navdušenje še mnogo večje, zato še ponosneje pripovedujejo, kaj vidijo.
V ta namen lahko izkoristimo prednosti digitalnega fotoaparata in z narejenimi fotografijami izdelamo predstavitev, ob kateri otroci opisujejo in pripovedujejo o dogodkih na slikah. Otrokom ob tem postavljamo različna odprta vprašanja, ki v njih spodbudijo še dodatno razmišljanje o opisovanem dogodku in s tem pomagajo pri kognitivnem razvoju.
Otroci, ki že znajo pisati, lahko napišejo spremno besedilo kar na prosojnice in se tako urijo tudi v pisanju. Da je vse skupaj še zanimivejše, lahko uporabijo tudi različne oblačke ali zvezdice, v katere vpisujejo besedilo in naredijo predstavitev v obliki stripa.
Na enak način lahko naredijo predstavitve tudi s risbami, ki so jih narisali z računalnikom ali na papir in jih prek optičnega bralnika prenesli v računalnik, ter nato pripovedujejo, kaj so narisali, zakaj so se odločili za take barve, kaj bi lahko še narisali …

POMOČ PRI RAZVOJU GOVORA

Računalnik omogoča tudi priključitev mikrofona, ki ga lahko otroci uporabljajo v številnih multimedijskih poučnih igrah, s katerimi se spodbuja razvoj jezika.
Prednosti mikrofona lahko izkoristimo tudi v namen vaje pripovedovanja in poslušanja svojega govora. Ob tem se otroci sami srečajo s svojim glasom ter spoznavajo razločnost in pravilnost izgovorjave. Otroci lahko posnamejo različne vrste govora, pripovedujejo, deklamirajo, pojejo … Ob poslušanju svojega zvočnega zapisa spoznavajo napake, ki so jih storili med pripovedovanjem, kje so nerazločno ali celo nepravilno govorili. Ob večkratni ponovitvi pridejo do najpravilnejšega posnetka, ki ga lahko pozneje poslušajo sami, ali predvajajo drugim.
Posnet govor lahko izkoristimo tudi v predstavitvah, ki so jih otroci opremili s svojimi fotografijami ali risbami. Otrokove opise dogodkov posnamemo v računalnik. Če se zmoti, lahko večkrat ponovi in najprimernejši posnetek vključi v predstavitev. Tako tudi otrok, ki je avtor predstavitve, ob njej uživa, ko si jo ogleduje. Pogosto se dogaja, da otroci želijo še kaj dodati, in se tako znova in znova snemajo in s tem intenzivno razvijajo govorni razvoj.

INTERNET IN ELEKTRONSKA POŠTA

Na spletnih straneh najdemo številne zanimive povezave, ki so primerne za otroke. Otroke moramo seznaniti, kako deluje svetovni splet in kaj tam najdejo. Seznanimo jih s tem, da je svetovni splet obsežen vir podatkov, in jih spodbudimo, da začnejo samostojno brskati po ustreznih straneh za otroke oz. jih naučimo take strani poiskati.
S tem, ko jih spodbujamo, da samostojno iščejo s pomočjo različnih iskalnikov, se otroci navajajo razmišljati o ključnih besedah, ki spremljajo posamezen cilj, ki ga iščejo. Pri tem jim pomagamo z različnimi vprašanji o predmetu, osebi ali dogodku, ki jih želijo najti, tako da sami pridejo do sklepa, katere besede bi bile primerne, da bi lahko našli želeno.
Pri tem moramo biti zelo pozorni in ves čas prisotni, da ne zaidejo na neustrezne strani. Poleg tega je priporočljivo imeti nameščen program za starševski nadzor, ki otroke ščiti pred neustreznimi stranmi. Med spletnimi stranmi najdemo številne, ki ponujajo različne programe ali gradiva, ki so primerna za spodbujanje jezikovnega razvoja in tudi drugih področij. Take strani je smiselno poiskati, a preden se otrokom ponudijo igre, ki jih tako najdemo, je priporočljivo, da jih odrasli preverijo in ocenijo njihovo primernost.

Tudi uporaba elektronske pošte je za opismenjevanje zelo primerna, saj otroci radi prebirajo pošto, ki so jo prejeli, in želijo sami odpisati pošiljatelju. Mlajši otroci, ki še ne prepoznavajo črk, imajo možnost narekovati odraslemu, kaj naj napiše, naprednejši starejši otroci pa že samodejno napišejo kratka sporočila, ki jih pošiljajo staršem ali prijateljem. Vse to je le še dodatna spodbuda, da se otroci odločijo samostojno pisati v računalnik.
Smiselno je, da otrokom od 6. leta dalje omogočimo svoj elektronski naslov, saj lahko danes elektronske naslove odpiramo brezplačno prek različnih operaterjev. Otrok, ki ima svoj elektronski naslov, nestrpno pričakuje, kdaj bo dobil pošto od prijateljev ali sorodnikov. Mlajšim otrokom, ki še ne znajo brati, pri prebiranju in pisanju pošte pomagajo odrasli. Otroci, ki že poznajo črke, pa se trudijo sami prebrati pošto in nanjo odgovoriti. Pri tem moramo paziti, da otroku na začetku ne pošiljamo pisem, daljših od treh vrstic, saj se otrok pri daljših pismih naveliča brati in tudi če zna sam prebrati, raje prosi za pomoč odraslega. S tem se izgubi cilj osnovnega opismenjevanja. Na začetku pazimo tudi, da pri pisanju pisem, namenjenih otroku, ves čas uporabljamo velike črke.
Zelo stimulativno orodje za učenje opismenjevanja s pomočjo interneta je tudi uporaba različnih klepetalnic, kot sta recimo Windows Messenger ali Gmailov klepet. Otroci zelo radi klepetajo z odraslimi ali s svojimi vrstniki prek računalnika in večinoma se trudijo pisati sami. Ob tem se urijo v vse hitrejšem branju in pisanju, saj želijo čim hitreje odgovoriti na vprašanja, ki jih dobivajo od sogovornikov. Ob tem se niti ne zavedajo, da se ob tem ves čas učijo branja in pisanja.