Žal igra niti malo ne skriva, da je bila natipkana s prsti ameriških avtorjev, saj na Stari celini zlepa ne bomo videli podenja terenskih vozil po prelepih peščenih plažah ... No, pa saj nam to sporoča že sam naslov – Baja je namreč mesto na obali Kalifornije, kamor se tisoči bencinskih navdušencev odpravijo vsako leto preizkušat svoje zmožnosti v premagovanju več kot 1500-kilometrske preizkušnje. Prav ta nišnost igro tudi tepe, saj že zaradi manj znane zgodbe (dogodek poznajo le redki zunaj ZDA) ne bo zmogla privabiti večjega števila navdušencev nad dirkalnimi igrami (precej bo k temu prispeval tudi nabor privlačnejših naslovov).

Ima pa Baja: Edge of Control tudi dobro plat, in sicer razmeroma veliko vsebine. Pri založniku THQ, oziroma bolje rečeno 2XL, kjer so igro naredili, jim je uspelo zmodelirati res veliko različnih in pestrih terenov in vozil. Slednjih je kar 160, razdeljena pa so v osem razredov. Kot da to ne bi bilo dovolj, so snovalci dodali še devet t. i. odprtih svetov (kakopak namišljenih) z več kot 100 programi – očitno so se odločili uporabiti prav vse bolj ali manj posrečene programerske ure. Žal ima tak obseg tudi slabo stran, saj so posamezni detajli slabše izrisani, pa še presneto malo jih je, celo tako malo, da boste pogosto dobili občutek, kot da bi dirkali po puščavi.

Povsem ameriški zgodbi sledi seveda scenarij, ki narekuje, da se moramo najprej prebiti skozi nižje range tekmovanja, kjer moramo svoje sposobnosti dokazati na manj privlačnih in dolgočasnih terenskih vozilcih (razni buggyji) preden pridemo do resnih strojev. Seveda smo za dobre rezultate nagrajeni z denarnimi nagradami in sponzorstvi, na podlagi katerih lahko svoje vozilo nadgradimo (več kot 200 dodatkov!) ali celo zamenjamo in preskočimo v višji razred.

Pri 2XL so očitno precej zares vzeli tudi realističnost igranja, saj igra postane kaj hitro precej zahtevna do igralca. Pnevmatike hitro zdrsnejo in nenadoma najdejo oprijem, kar je povsem skladno z analogijami iz realnega sveta, vendar je iskanje pravega občutka na igralnem ploščku vse prej kot podobno tistemu na volanu. K podoživljanju grenkih izkušenj dirkačev prispeva tudi prisotnost spremljevalne ekipe mehanikov in organizatorjev – ti vas bodo obiskali s tovornjakom ali helikopterjem, če boste denimo brezglavo izvajali skoke, saj so pristanki navadno vse prej kot nežni. Za nameček moramo tokrat pograjati tudi umetno inteligenco nasprotnikov, pa ne zaradi tega, ker bi bila slaba ali nedorasla, prav nasprotno, predobra je, saj se drugi dirkači med dirko skoraj ne zmotijo in odpeljejo več krogov po progi brez ene same napake z navidezno lahkoto, medtem ko smo sami za podoben rezultat močno stiskali zobe (in igralni plošček). Potrpežljivost je očitno ena največjih odlik sodobnih dirkačev ... To bomo ne nazadnje tudi potrebovali, saj utegnejo vzdržljivostne dirke trajati tudi po dve uri in, samo predstavljajte si, nas običajno po 90 minutah s proge spravi neotesan nasprotnik. Precej domiseln način, kako zagotoviti prodajo novih igralnih ploščkov ... To je pa tudi bolj ali manj vse, česar se bomo ob tej igri naučili.

Baja: Edge of Control pozna pet načinov dirkanja: Circuit – dirke z več krogi po določeni progi, Hill Climb – kdo se prvi povzpne na hrib in spusti z njega (da, spusti so zahrbtna stvar), Open Class (dirkanje med različnimi razredi vozil), Rally (dirkanje iz točke A v točko B) in Baja – vzdržljivostna dirka na ameriških 250, 500 ali 1000 milj, seveda po puščavi.

Na grafičnem področju je igra povprečna, saj so nas zadnji naslovi zelo razvadili, zato jo lahko opišemo kot izdelek prejšnje generacije. Vozila so skupki železa, ki ga še dodatno pokvarijo številne nalepke v barvah in logotipih oglaševalcev. Na trenutke sicer doživimo kak lepše izrisan del proge, ki se dobro ujame z vozili, a je povprečnosti in dolgočasnosti le preveč.

Prav mogoče je, da je preprostost grafike šla na račun večigralskega načina. Ta namreč omogoča hkratno igranje štirih igralcev na eni konzoli, ki se presenetljivo odvija brez večjega zatikanja. Igra izkorišča tudi možnost igranja prek interneta, kjer se lahko pomerimo z do desetimi igralci. Žal pa zaradi časovnih razlik (domnevamo, da je največ kupcev igre doma čez lužo) in že opisanih težav izbira nasprotnikov ni najbogatejša.
Očitno sta THQ in 2XL v želji, da bi naredila odlično in realistično simulacijo dirkanja s terenskimi vozili, pregorela, vendar bi ob odpravi omenjenih napak nadaljevanje vsekakor imelo smisel. Ob slabi prodaji pa bo tudi ta niša bržkone zamrla.

Za Baja: Edge of Control bomo pri domačih trgovcih odšteli vsaj 63 evrov (ista cena velja za različico, ki teče v Xboxu 360), kar je občutno več kot v sosednjih državah. Avstrijci namreč zanjo odštejejo manj kot petdesetaka, Nemci pa še evro manj.

Moj mikro, December 2008 | Miran Varga |