Pričakovanja glede novega Googlovega operacijskega sistema Android 3 oziroma Honeycomb so bila, razumljivo, visoka, saj naj bi bil optimiran za tablične računalnike, kar po eni strani meče malce čudno luč na razvoj sistema Android. Applov iOS je bil enako najprej namenjen pametnim telefonom, vendar je bil prehod na tablične računalnike mehak, brez čakanja na novo različico. Grafični uporabniški vmesnik operacijskega sistema se ni veliko spremenil. Še danes je skoraj identičen tistemu, kar smo videli pri iPhonu prve generacije, različice pa brez težav delujejo v vseh Applovih napravah. Z uporabniškega vidika je to velika prednost. Ni privajanja na nov vmesnik, slabe volje, ker česa ne najdemo. Androidov tabor je glede tega veliko bolj zmeden. Ne le, da ima vsaka pomembnejše nova različica nekoliko spremenjen videz, proizvajalci pametnih telefonov in tabličnih računalnikov nanjo obešajo še svoje grafične uporabniške vmesnike. Prehodi med napravami zato niso tako mehki kot pri Applu. In to bo oziroma je očitno tudi pri Galaxyju. Različica »v« ima Googlov uporabniški vmesnik, različica brez te oznake v imenu, ki bo na trgu predvidoma konec poletja, pa bo imela prenovljenega Samsungovega. Ta različica bo na videz in glede strojne zmogljivosti drugačna. Bo tanjša, imela bo manj zmogljivo zadnjo kamero (3 Mp), a tudi režo za kartice mikro SD. Kar pogrešamo tako pri iPadu kot pri trenutno dosegljivem Galaxyu.

AKTIVIRANJE, SINHRONIZACIJA IN NASTAVITVE

Ker smo imeli na voljo obe tablici, smo se odločili, da ju primerjamo med seboj bolj z uporabniškega kot s tehničnega vidika. Torej kak vtis dobi nov uporabnik, ko ima v rokah eno ali drugo, pa čeprav je to lahko tudi subjektivna ocena. iPad 2 je treba najprej aktivirati, to pa tako, da ga priključimo na osebni računalnik, v katerem teče programska oprema iTunes. Sam proces je hiter, znotraj programa pa lahko oblikujemo tudi Applov račun, ki je nujno potreben, če želite karkoli prenesti iz Applovih trgovin (tudi brezplačne aplikacije). Preostale nastavitve, kot so priklop v brezžičv omrežja, poštni računi in podobno, nato izvedete v tablici. Galaxy Tab je glede tega boljši. Priklop na računalnik ni potreben, vse lahko nastavite v tablici sami. Zmotilo pa nas je nekoliko narodna izvedba zagona v primeru, ko imate v tablici kartico SIM. PIN zanjo (če nimate te možnosti izključene) morate najprej vnesti, šele nato pridete do čarovnika za namestitev. Še huje je, če pozneje tablico, morda zato, ker je »zmrznila« (tudi do tega smo jo pripravili), ponastaviti. Tablica zahteva vnos PIN-a, in nič drugega ne pomaga, kot da kartico fizično odstranite, saj vas sicer sistem ne spusti naprej. Čeprav bi lahko normalno delali, saj ima tablica tudi brezžični vmesnik in bi lahko PIN vnesli pozneje, ko bi ga našli.

Pri obeh tablicah je postopek aktiviranja in namestitve hiter, le da je pri iPadu za odtenek preprostejši, morda tudi zato, ker smo se z iOS-om srečali že nekajkrat, Honeycomb pa je bil za nas popolna novost. Ko že govorimo o tem − izboljšav je veliko, od popolnoma novega vmesnika, do izboljšanih odjemalcev za pošto, brskanje in podobno. Novosti je preveč, da bi jih vse našteli, pa tudi niso vse pomembne. Pohvalno je, da dodatnih tipk (klasičnih ali tistih na dotik) na obodu zaslona ni, zamenjajo jih ikone v čisto spodnjem levem delu zaslona (spodnji vrstici), ki se spreminjajo glede na zagnano aplikacijo. V spodnjem desnem delu so ikone, povezane z delovanjem tablice (omrežja, stanje baterije), prek katerih je mogoč hiter skok v meni z nastavitvami. V zgornjem desnem delu zaslona pa je vse, kar potrebujete za delo z aplikacijami, vtičniki, ozadji in podobno.

V iPad vsebino nameščamo prek Applovih trgovin ali prek omenjenega programa. Galaxy Tab je glede tega nekoliko prijaznejši, saj se lahko, ko ga prek vmesnika USB priključite na osebni računalnik, obnaša tudi kot zunanji pomnilnik. Znotraj datotečnega raziskovalca vidite nekaj tematskih map, v katere lahko preprosto prenesete katere koli datoteke (primi in spusti), ki jih imate shranjene v svojem računalniku, in potem upate, da tablica zna prebrati formate, v katerih so.

BRSKANJE PO SPLETU

Največje izboljšanje sta doživela odjemalec za pošto, ki je zdaj preglednejši in zmogljivejši, lahko bi dejali, da je celo boljši od tistega v iPadu, ter brskalnik. Po novem ima ta zavihke, kot smo jih vajeni pri brskalnikih za »klasične« računalnike. Do neke mere pa moti to, da nekatere spletne strani (na primer stran našega največjega brezplačnika) še vedno prepoznajo Galaxy Tab kot mobilno napravo in prikažejo mobilno različico spletne strani. Pri tej tablici je zagotovljena podpora tudi za različice Flash 10.3. Kljub Applovemu stalnemu zatrjevanju, da je Flash na smrtni postelji, to ni popolnoma nepomembno. Veliko strani, zagotovo pa večina slovenskih, vsebuje veliko Flasha, kar se pozna pri zmogljivosti tablice. Naredili smo zelo preprost preizkus. Najprej smo sočasno v obeh tablicah »zagnali« Applovo stran in obe sta jo prikazali enako hitro. Poskus smo ponovili s slovensko stranjo (ne bi ji delali reklamo), ki vsebuje veliko elementov Flash, in Galaxy Tab je stran pokazal približno pet sekund pred iPadom 2. Poskus smo večkrat ponovili in vedno dobili podobne rezultate, zato ne gre za naključje ali počasno v internetno povezavo. Po drugi strani pa ne gre za tako pomemben podatek, da bi lahko dejali, da je zaradi tega Galaxy v večji prednosti pred iPadom.

KATERA JE SVETLEJŠA?

Obe napravi lahko uporabimo kot bralnik e-knjig, obe sta mobilni napravi, kar pomeni, da ju bomo uporabljali tudi zunaj, kjer svetlobne razmere niso v prid zaslonskim tehnologijam LCD. Na papirju je Applova tehnologija IPS nekoliko boljša od osnovne tehnologije TFT, s katero je opremljena Samsungova tablica. Ko na zaslon pade neposredna svetloba, sta obe napravi neuporabni, v polsenci pa je razlika izredno majhna. Zelo pozorni jo boste morda opazili na sliki, kjer smo nastavitev svetilnosti pri obeh tablicah nastavili na najvišjo vrednost. Opazili pa smo, da je površina iPada za odtenek manj refleksivna od površine konkurenta in manj občutljiva na madeže, ki jih pustimo pri dotikih zaslona s prsti.

Obe tablici imata na več dotikov občutljiv zaslon, ki deluje po načelu kapacitivnosti. Opazno pa je mehkejše premikanje zaslona pri iPadu, ko pregledujemo daljše spletne strani ali seznam s stiki. Občutek imamo, da se zaslon takoj odzove na prstne kretnje. Pri Galaxyju je odziv nekoliko len, kot da procesor potrebuje več časa, da sproži tisto, kar so mu naložili prsti. Podoben slabši odziv lahko opazimo pri skoraj vseh napravah s sistemom Android, zato predvidevamo, da je razlog neoptimalna programska koda.

KATERA ZDRŽI DLJE

Merjenje avtonomije oziroma časa med polnjenji ne more biti čisto natančno, saj je odvisno od tega, kaj z napravo počnemo in koliko časa. Ponoviti popolnoma enak postopek uporabe, ki traja vsaj nekaj ur, v praksi ni izvedljivo, zato se tudi v tem poglavju opiramo na subjektivno oceno. Po tehničnih podatkih o zmogljivosti baterije, bi moral biti v prednosti Galaxy Tab, v praksi pa se zdi, da dlje časa zdrži iPad. Vendar razlika v avtonomiji, ki je posledica požrešnosti vgrajenih komponent in dobro napisane programske kode operacijskega sistema, ki varčuje z energijo, spet ni tako velika, da bi eni od tablic dale odločilno prednost. Za Galaxy lahko zapišemo, da je napredek v primerjavi s predhodnikom, 7-palčno tablico, predstavljeno lani, očiten.

KAMERE IMA GALAXY BOLJŠE

Komponenta, kjer je že na prvi pogled občutna razlika med tablicama, so vgrajene kamere. Če sprednja, ki je namenjena video telefoniji, ni toliko pomembna, zato ali 0,3 ali 2 milijona pik ne pomeni uporabne razlike, pa je drugače z zadnjo, kjer je Galaxyjeva v vseh pogledih superiorna: osem milijonov proti manj kot milijonu pik. Fotografija, ki jo naredi ta fotoaparat, ni zgolj boljše ločljivosti, tudi barve so naravnejše, hkrati pa snema tudi video ločljivosti HD 1080p (iPad 720p). Je pa veliko vprašanje, ali je tako močan fotografski del sploh potreben v tabličnem računalniku (porabi več energije kot manj zmogljiv), ki ga verjetno ne bomo uporabljali predvsem za fotografiranje ali snemanje videa. Načeloma tudi spletne računalniške kamere v večini primerov niso najzmogljivejše, saj vemo, čemu so namenjene. Do neke mere smo celo mnenja, da zadnja kamera v tablicah ni potrebna. Zaradi presežka pa verjetno ne boli glava. Osem milijonov pik je sicer le v tem modelu, tanjši modeli, ki pridejo, bodo imeli »le« 3-milijonske kamere.

O CENAH

Samsung trdi, da bodo njegove tablice tudi cenovno primerljive z iPadom 2. Te obljube, vsaj pri nas, še ni izpolnil. iPad 2 z zmogljivostmi, ki so zapisane v tabeli, stane pri nas 599 €. Simobil ponuja Galaxy za 199 €, če se za dve leti naročite na njihov paket mobilnega interneta Freestyle. Cena tega paketa je 30 € mesečno, za kar imate na voljo 10 GB prenesenih podatkov. Kar je za tablični računalnik vsekakor dovolj. V dveh letih boste tako za tablico in mobilni internet odšteli 919 €. Če se nočete vezati, vam lahko tablico vseeno prodajo, vendar to pot po polni ceni, ki so jo pri Simobilu nastavili na 650 €. Model Galaxy Tab 10.1v je samo en. Samsung za mesec avgust, pričakujemo pa, da se lahko ta rok nekoliko zavleče, napoveduje več modelov svojih tablic, med katerimi bodo tudi take brez 3G-povezave in dveh velikosti zaslona, 10 in 8 palcev. Kakšne bodo cene teh modelov, ki ne bodo vezane na operaterja, pa še ni znano.

Apple iPad 2 16 GB 3GGalaxyTab 10.1v 16 GB 3G
Skupna Ocena99,495,8
Uporabniški vtis (%)10094
Zaslon (%)10094
Mobilnost (%)100100
Tehnične zmogljivosti (%)94100
Tehnični podatki
Operacijski sistemiOS 4.3.1Android 3.0
ProcesorApple A5 (2 x 1 GHz)Nvidia Tegra 2 (2 x 1 GHz)
RAM/blisk. pomn.512 MB/6 GB1 GB/16 GB
Zaslon/ločljivost9,7 '' IPS/1024 x 76810,1 '' TFT/1280 x 800
Zaslonski vmesnikkapacitivni (na več dotikov)kapacitivni (na več dotikov)
Kamere (zadnja/sprednja)0,7/0,3 Mp8/2 Mp
Ločljivost videa720p1080p
Reža za kartice/HDMOnene
WLAN/UMTS802,11n/HSPA802,11n/HSPA
Baterija6750 mAh6800 mAh
Mere in masa24 x 19 x 0,9 cm, 600g25 x 17 x 1,1 cm, 599 g
Cena (polna)599 €650 €


Hudič je v podrobnostih
Žal smo opazili, da je operacijski sistem Android 3.0 le malo stabilnejši od različice, ki je bila nameščena v tablico, ko smo jo imeli prvič možnost držati v rokah pred dobrimi tremi meseci. Dogodilo se nam je, da je sistem zmrznil na zelo nepričakovan način, tako da se na vstopnem zaslonu (po pritisku tipke za vklop) ni prikazal drsnik za odklepanje naprave. Ta je namesto v obliki vodoravnega drsnika oblikovan kot ikona znotraj narisanega kroga, ki jo moramo v kateri koli smeri premakniti čez krožnico. Pomagala je le ponastavitev tablice. Vsaj v napravi, ki smo jo imeli mi, se je tudi dogajalo »sesutje« sredi prikaza videa – na primer pri uporabi prenovljene aplikacije za YouTube.

Prav tako se nam zdi, da je nova tablica glede nekaterih že nameščenih aplikacij korak nazaj v primerjavi s prvim Tabom. Ta je imel nameščen Samsungov video in glasbeni predvajalnik, ki je »prebavil« veliko video kodekov, pa tudi podpisi mu niso delali večjih preglavic. Nova tablica, drugače bo z modeli, ki pridejo na trg konec poletja, pa ima Googlov predvajalnik, ki ne pozna večine kodekov, da ne govorimo o težavah pri prikazu podnapisov, opazne pa so tudi motnje pri prikazu videa (predvajanje ni tekoče, prihaja do zatikanja in preskakovanja).
Konec okvirja

Moj mikro, junij 2011 | Marjan Kodelja | Jaka Mele |