Za

Haier je na slovenskem trgu dokaj nova blagovna znamka, uvršča pa se v spodnji cenovni razred. Model Haier HV-224tbw, ki smo ga imeli na testu, je odet v črno ohišje, po celotni širini ima pod zaslonom nameščene zvočnike. Z ločljivostjo 1680 x1 050 daje dovolj prostora za povprečnega domačega uporabnika in je, presenetljivo, barvno gledano izredno prijazen, slika pa bogata. Čeprav prek zaslonskih menijev zlahka nastavljamo parametre, niti ni večje potrebe po tem, saj so tovarniške privzete vrednosti optimalne (kar je prava redkost in kar velja pohvaliti). Da je monitor osnoven, pričata tudi povprečna svetilnost in kontrast, in Haier še ni prešel med proizvajalce, ki z navajanjem dinamičnega kontrasta zavajajo kupce. Slika je prijetna tudi za večurno delo. Čeprav je vidni kot po podatkih le 160-stopinjski, pa smo bili z njim prej zadovoljni kot ne – kar priča, da proizvajalec navaja realne podatke (marsikdo, ki obljublja 170 stopinj, ima slabšo kotno vidljivost). Matrika z osveževanjem 5 ms je hitra in daje popolno in ostro sliko tudi v hitrih kadrih (igre, filmi) kjer nismo opazili sledenja ali drugih artefaktov. Monitor je verjetno med najcenejšimi 22-palčnimi na našem trgu, in če nimate potrebe po digitalnem priklopu (ali celo HDMI, HDCP) ter imate odveč kak star imenik za nastavljanje višine zaslona, potem vsekakor ni slab nakup!

Proti

Ker se uvršča med najcenejše modele, nas ni presenetilo, da na zadnji strani ponuja poleg napajanja le še analogni VGA-priključek. Tudi ergonomsko gledano je monitor slab, saj ne omogoča niti nastavljanje višine niti naprednejšega sukanja ali obračanja.

Moj mikro, februar 2009 | Jaka Mele