Večja gostota pik ali daljša razdalja opazovanja, oboje zmanjšuje vidni kot med dvema pikama. Od kakovosti vida pa je odvisno, koliko se lahko kot zmanjša, preden se piki zlijeta.

Apple je pri retina zaslonih začel pri majhnem (iPhone) zaslonu, nato pa jih postopoma vgrajeval v večje zaslone, kar ni povsem nepomembno, saj so zasloni višje ločljivosti dražji od – recimo jim kar – »klasičnih« zaslonov, dokler ni prišel do 15,4-palčnega (39 cm) v zadnjem prenosniku MacBook Pro. Izvirna ločljivost zaslona je 2880 x 1800 pik, kar pomeni gostoto 220 pik na palec (87/cm), vendar uporabniki te ne morejo nastaviti, razen če ne uporabijo »hack«. Operacijski sistem OS X ne omogoča nastavljanja konkretnih ločljivosti, namesto tega omogoča le opisne, kar pomeni, da sistem prilagaja prikaz zaslona na način, da je optimalen uporabniku. Pri omenjenem prenosniku je Apple predstavil še spremembo v sami konstrukciji zaslona, zaradi katere je ta tanjši. Namesto da bi bil LCD-panel stisnjen med zadnjo ploščo in prednjo zaščitno stekleno plastjo, je uporabil kovinski okvir okoli panela in odpravil dodatno stekleno plast.

Applova definicija retina zaslona ne pomeni fiksne gostote pik. Pri pametnih telefonih naj bi bila gostota več kot 300 pik na palec (118/cm). Ker ga držimo na razdalji med 10 in 12 palcev (med 25,4 in 20 cm) od oči, je to meja, ko oko ne razloči več posameznih pik. Ker tablični računalnik in zaslon prenosnika opazujemo na večji razdalji, se ustrezno lahko zniža gostota pik. Pri iPadu je ta 264 pik na palec (104/cm), pri prenosniku pa še nekoliko nižja, 220 pik na palec (87/cm). Kar je še vedno več, kot smo pri slednjih vajeni. Kot zanimivost: gostota pik zaslona drugih prenosnikov velikosti, kot jo ima novi MacBook Pro, ločljivosti 1366 x 768 pik, je 102 piki na palec (40/cm), gostota pik na zaslonu HD (prenosniki in televizorji) ločljivosti 1920 x 1080 pik pa 143 (56). Največ, kar še lahko najdete na trgu, so zasloni velikosti 13,3 palca (31 cm) in gostote 166 pik na palec (65/cm), vendar so redkejši, ponujajo jih le nekateri izdelovalci.

Problem, s katerim se je spoprijel Apple pri sorazmerno majhnem zaslonu, kar zasloni prenosnika so, je, da vse postaja manjše, ko raste gostota pik. Če v sistemu zvišamo ločljivost, ki jo zaslon računalnika prikaže, se običajno zmanjša vse na njej. Zato tudi izberemo ločljivost, ki nam najbolj ustreza, ne pa nujno najvišje ločljivosti, ki jo lahko sistem in zaslon prikažeta. To je tudi razlog, zakaj v sistemu OS X ne izbiramo ločljivosti. Namesto številčnih ločljivosti, ki nam jih poleg prilagajanja prikaza elementov namizja na primer ponudi sistem Windows, nam OS X ponudi pet možnosti, na podlagi katerih prilagodi prikaz namizja. Na eni strani je »veliko« besedilo, na drugi pa več prostora na namizju, v sredini na tretjem mestu pa najbolj optimalna ločljivost (najboljša retina – best retina). Ta je v resnici prikaz namizja v ločljivosti 2880 x 1800 pik z elementi, ki so v ločljivosti Applovih prenosnikov brez retina zaslona (1440 x 900 pik). Zaradi tega dobi uporabnik najboljše iz obeh svetov, ostrejšo sliko in uporabno velikost elementov namizja.

Apple ni osamljen pri ponujanju zaslonov z višjo gostoto pik. Med pametnimi telefoni skoraj ni modela višjega cenovnega razreda, ki ne bi dosegal ali presegal gostote, ki jo je kot mejo določil Apple. Usmeritev še ni prišla med konkurenčne tablične računalnike, tu smo lahko celo malce razočarani nad Samsungovo najnovejšo ponudbo, in še manj med prenosnike. Razlog je banalno preprost. Proizvodnja zaslonov po velikosti, primerni za tablične računalnike in prenosne računalnike, je trenutno še nizka, večino pa jo pokupi Apple. Ta namerava nadaljevati z vgradnjo retina zaslonov v svoje druge modele, zato ponudba na trgu še nekaj časa ne bo presegla povpraševanja. Microsoft je že v Windows 7, poleg klasičnega načina številčnega spreminjanja ločljivosti zaslona, ponudil tudi nekaj podobnega, kar ima OS X, ta del je v osmici še nadgrajen, je pa jasno, da tudi on pričakuje, da bodo v prihodnje veliko vlogo med napravami z Windows 8 imele naprave z zasloni višje gostote. Ker izdelovalci mobilnih naprav niso sledili Applu in niso sami vložili v proizvodnjo »novih« zaslonov, morajo zdaj počakati, da ta nasiti svoje potrebe. Prihodnost mobilnih naprav pa gre zagotovo v smer zaslonov višje gostote pik.

Moj mikro, Januar Februar 2013 | Marjan Kodelja |