Za

WD je z nedavnim prevzemnim nakupom tretjega največjega proizvajalca trdih diskov, Hitachija, še utrdil svoje vodstvo in tržni delež med proizvajalci magnetno-mehanskih trdih diskov. Skupaj bo obvladoval več kot 50 % tržni delež. Pri WD-ju poudarjajo, da bodo s tem ne le zmanjšali konkurenco, temveč tudi povečali vložke v raziskave in razvoj. A tu so že zadnji dve leti med vodilnimi, kar se kaže tudi v praksi. Medtem ko je pred štirimi leti Seagate prvi prebil mejo 1 TB kapacitete diska, je lovorika za preboj meje 2 TB pripadla WD-ju. In tokrat se zgodovina ponavlja, saj je prav WD prvi s 3 TB diskom. Resnici na ljubo, model Caviar Green 3TB so napovedali že novembra lani, a šele od konca januarja je tudi množično na prodaj. Seagate je disk svoj konkurečni 3 TB disk na prodajne police poslal šele v začetku marca. WD je kapaciteto 3 TB dosegel z integracijo štirih plošč kapacitete 750 GB. Disk ima vgrajenih kar 64 MB hitrega predpomnilnika, a presenetljivo še vedno gradi na vmesniku SATA 2. Kot se za zeleno serijo kaviarja spodobi, je novost tudi nižja poraba energije, ki je v času pripravljenosti le 1 W (najvišja preko 10 W pa pri zaganjanju plošč; povprečna pa okoli 6,25 W). Mehanski diski se s SSD diski ne kosajo več po hitrosti, temveč le še po zmogljivosti in ceni na gigabajt. Tu imajo še več kot 100x prednost, in vse kaže da bo to ostalo nespremenjeno še kar lep čas. Novi 3 TB disk je pomemben še zaradi nečesa − mnogi računalniški sistemi do zdaj so namreč omejitev največjih internih diskov in particij zakoličili na 2,19 TB (ker lahko naslovijo le 2^32 podatkovnih 512-bajtnih blokov). Tudi kombinacija starodobnih BIOS-ov in particijskih tabel MBR (Master Boot Record) je problematična, saj računalnik ne zna zagnati sistema z nepodprtega diska. Rešitev je prehod na GPT (GUID Partition Tables), ki podpira kapaciteto do 18 TB. Verjetno bo prehod na večje diske pospešil menjavo BIOS-a v UEFI, pogoj za uporabo pa je tudi 64-bitni operacijski sistem. Windows 7 in Visto ter tudi MacOS X in Linux GPT že podpirajo, in tudi v našem testnem računalniku nismo imeli težav. V orodju Computer Management | Disk Management smo še pred izdelavo particij z desnim klikom diska disk in izbrali »Convert to GPT disk«, nato pa smo lahko na njem naredili particije in izrabili celotno kapaciteto. Tudi krmilnik SATA mora podpirati GPT, zato WD disk prodaja s priloženim krmilnikom SATA, kar vsekakor ni najelegantnejša, a zato edina možna rešitev, če nočejo čakati na prodor specifikacije UEFI. Če z diska ne zaganjamo sistema, ga lahko vidimo tudi v 32-bitnih operacijskih sistemih, a velja omeniti, da ga Windows XP ne vidi. Disk deluje hladno in tiho, izmerili pa smo tudi pretočne hitrosti in s programom CrystalDiskMark dobili dobrih 127 MB/ s pri branju in 123 MB/s pri zapisovanju. WD ponuja odlično razmerje med kapaciteto in ceno, na voljo pa je tudi malce cenejši 2,5 TB disk.

Proti

Nekako potihoma se je garancija tudi za najdražje mehanske diske znižala s petih let na tri leta, kolikor znaša tudi pri tem modelu. WD sicer navaja povprečni čas med okvarami MTBF 1,2 milijona ur (kar je na ravni diskov SSD). Počasnost mehanskih diskov se najlepše vidi pri delu z nesekvenčnimi naključnimi podatki, kjer so desetkrat počasnejši od SSD-jev. Za sistemski disk ga torej odsvetujemo, arhiv pa vam bo zanj hvaležen.

Moj mikro, april 2011 | Jaka Mele