Za

Med vsemi SSD-diski, ki na trg prihajajo v zadnjih dveh mesecih, ni niti enega, ki bi temeljil na Sandforce krmilniku, iz česar lahko zaključimo, da je Sandforce SF-2281 krmilnik, ki so ga bodisi prehiteli tekmeci ali pa je na površje priplavalo toliko težav, da se ga proizvajalci zdaj, ko so alternativa, preprosto izogibajo. Sami menimo, da je resnica nekje v sredini. In s tem znanjem ni težko ugotoviti, kakšni so diski SSD, ki temeljijo na tem krmilniku. Največkrat gre za B-znamko diskov, za OEM-proizvode, in tak je skoraj zagotovo tudi Verbatim. Čeprav ni jasno, ali disk proizvaja kdo od znanih proizvajalcev, je skoraj gotovo, da ga Verbatim ne proizvaja sam. To je tudi v skladu z Verbatimovo taktiko, da širi svoj portfelj izdelkov, saj prodaja in zaslužek na račun optičnih medijev vse bolj padata. Verbatimov SSD-disk je sicer povsem korekten SSD-disk s kapaciteto 120 GB, podjetje zanj ponuja tudi dveletno garancijo. Disk gradi na vmesniku SATA III in ponuja visoke nazivne hitrosti prenosa podatkov, a seveda izmerjene v idealnih pogojih. Vemo, da je Sandforce krmilnik SF-2281 izredno močan predvsem v delu s podatki, ki jih je mogoče še stisniti, in to počne strojno in zelo hitro, kar vpliva tudi na izmerjeno hitrost. A pesem postane drugačna, ko začnemo testirati na že kompresiranih podatkih oziroma ko razmislimo, kakšna je vsakodnevna uporaba računalnika – s kakšnimi podatki imamo opravka tam. Tu se vidi, da gre za lanski model diska, saj novinci v povprečju dosegajo boljši rezultat (pa tudi cenovno znajo biti celo ugodnejši). Verbatimov disk je odet v kovinsko ohišje, v sami škatli pa najdemo le še nosilec za pričvrstitev diska v 3,5-palčno režo. Disk je visok 9,5 milimetra. Disk smo primerjali z vodilnimi na tem krmilniku – z OCZ-jevim Vertex 3 in s podobnim modelom iz preteklega testa – TakeMS. Tudi zgodba slednjega je s SSD-diskom najverjetneje podobna kot Verbatim, zato se ne bi čudili, če sta diska prišla iz iste tovarne. Ker sta zgrajena na istem krmilniku in verjetno tudi istih pomnilniških čipih (šestnajst Micron 8 GB, 25 nm, asinhrono delovanje) večje razlike nismo pričakovali. A zanimivo – Verbatim med podatki omenja 4K IOPS, kjer disk dosega le 27.000 (tekmeci navajajo številke prek 50 tisoč, a ne povedo, da gre za sekvenčno meritev). Krmilnik in disk podpirata vse nove tehnologije, vključno s TRIM. Enota torej samodejno izvaja optimalno razporejanje podatkov tako, da je disk enako hiter tudi po daljši uporabi in obrabljenost posameznih pomnilniških celic poteka kar najpočasneje. Proizvajalec obljublja hitrosti do 550 MB/s pri branju ter do 510 MB/s pri zapisovanju. Preverili smo jih tudi sami. CrystalDiskMark je pokazal kar nekaj številk, a so pozitivno izstopale samo hitrosti v najtežavnejšem 4K testu, ki so bile 24 MB/s pri branju in 56 MB/s pri pisanju.

Proti

Vodilni proizvajalci diskov (recimo OCZ, Intel) so v zadnjega pol leta izdali kar tri nadgradnje strojne kode SSD-diskov, temelječih na SF2281-čipu, Verbatim pa nobene. Skratka, poprodajno vzdrževanje strank utegne biti problematično, zato nakupa ne moremo priporočiti. To potrdijo tudi slabe skupne ocene oziroma nizka hitrost v sekvenčnem testu. Škoda, da disk nima USB-priključka, kar bi ga naredilo uporabnega tudi pri prenašanju podatkov med računalniki. Diska ni mogoče odpreti in ga stanjšati na sedem milimetrov. Disk je med počasnejšimi s Sandforceovim krmilnikom, vzroka ne poznamo.

Moj mikro, poletje 2012 | Jaka Mele