Novi modeli imajo vsaj eno posebnost, past za kupce, s katero jih želijo prepričati. Njena vrednost pa je, milo rečeno, vprašljiva. Poglejmo si jih podrobneje. Prva stvar, ki jo boste slišali o Xperii Z2, je njena sposobnost snemanja videoposnetkov v ločljivosti 4K. Ker ima enako 21-milijonsko fotografsko tipalo kot model Z1, je možnost snemanja v ločljivosti 4K le vprašanje evolucije strojne opreme, predvsem pa programskega dela. Sicer se lepo sliši, da lahko snemamo tako podroben »video«, vendar se raje vprašajmo, kje ga bomo lahko v tej ločljivosti predvajali, ko v tej ločljivosti ni niti zaslon nove Xperie, ustrezni televizorji pa so (še) občutno predragi za običajne smrtnike.
Samsungov novi paradni model prinaša dve »visokoleteči« funkciji. Tipalo prstnega odtisa v »domačem« gumbu in optično tipalo srčnega utripa na hrbtni strani pod objektivom fotoaparata in zraven bliskavice. Samsung se ni odločil za tipalo odtisa, kot ga ima Applov iPhone 5S. Pri tem prst položimo nanj, pri Samsungovem pa podobno kot pri tipalih na prenosnih računalnikih prst »podrsamo« prek tipala. In tu se pojavijo težave. Shranimo lahko »vzorce« zgolj treh prstov, poteg pa mora biti ravno prav hiter, ne prepočasen in ne prehiter ter pod pravim kotom. Vzemimo naslednji primer. Telefon držimo z eno roko in ga želimo »odkleniti« z branjem prstnega odtisa palca iste roke. S palcem ne moremo »pod pravim kotom« podrsati prek tipala, zato ta odtisa ne prebere pravilno. Sicer pa smo imeli s tem tipalom velike težave, tudi ko smo telefon držali v eni roki, odklepali pa s kazalcem druge roke. Bodisi smo podrsali prehitro ali prepočasi, običajno smo telefon uspešno odklenili šele v tretjem poskusu. Kaj pa tipalo srčnega utripa? Namenjeno je temu, da si utrip izmerimo, kadar si želimo. Kako delujejo optična tipala srčnega utripa in kje je uporaba smiselna, preberite v članku na strani 61. Naša ocena je, da praktične vrednosti tovrstno tipalo v telefonu nima.
Za trenutek se zadržimo še pri novem HTC-jevem modelu One. Ime je enako kot pri lanskem, dodatna oznaka za ta telefon pa je M8 (lanski model M7). Na videz sta si telefona podobna, le da ima M8 na hrbtni strani dva objektiva, HTC pa razlaga prednosti funkcije dvojne kamere. Drugi objektiv ni za fotografiranje, temveč za pridobivanje podatkov o globini fotografije za doseganje nekaterih fotografskih učinkov. Na primer portret, na katerem je portretiranec oster, ozadje pa zamegljeno. Galaxy to funkcijo doseže s programsko opremo, HTC pa s strojno. Je še cela vrsta drugih trikov, pri katerih telefon uporablja »globinske« podatke. Vprašljivo je že, kolikokrat bomo te učinke tudi v resnici uporabljali, saj večinoma s telefonom fotografiramo takole: zaženemo fotoaparat, telefon usmerimo, da ujamemo želeni kader, in pritisnemo na tipko za fotografiranje. Z nastavitvami in dodatnimi učinki se redko ukvarjamo. HTC pa je razočaral, ker je obdržal tipalo enake 4-milijonske ločljivosti. Trdi namreč, da število slikovnih pik ni pomembno. Pa ni popolnoma tako. Kombinacija števila pik na tipalu, kakovost tipala, elektronike za obdelavo signala s tipala in sistema leč ter aplikacija je tisto, kar »ustvari« dobro fotografijo. Od vsega tega je še najmanj napredka pri sistemu leč, kar velja prav za vse telefone. »Luknja« je še vedno majhna. V dobrih svetlobnih razmerah (travnik, obsijan s poletnim soncem) je velikost luknje manj pomembna kot pri fotografiranju v slabših svetlobnih razmerah.
In kaj je res dobrega
Odpornost proti vodi in prahu je prava smer, v katero gredo izdelovalci telefonov. Presenečeni bomo, če letošnji model iPhona ne bo tak. Oziroma bo veliko razočaranje. Če bi temu dodali še odpornost proti padcem, na primer z vsaj enega metra, bi zadeli terno. Koliko uporabnikov je razbilo telefon, ker jim je ta padel na tla, ali se jim je okvaril, ker je vanj prodrla voda! Dovolj je, če telefon skupaj s človekom namoči poletna nevihta in drag kos elektronike je za v smeti. Ali vsaj za drago popravilo. Zanj smo veliko plačali, če ga odplačujemo na obroke, pa moramo te do konca odplačati. Odpornost telefona pomeni, da se izdelovalci zavedajo odgovornosti do kupcev in ščitijo njihov denar. S tem je začel Sony, letos pa mu je sledil tudi Samsung s S5, HTC-ju pa ta zaščita ni pomembna. Bomo videli, koliko se mu bo ta odločitev maščevala.
Prav vsi iz trojice izdelovalcev, ki so letošnji paradni model že predstavili, govorijo o »premium« videzu, materialih in občutku. Še najbolj Samsung, čeprav je njegov telefon daleč od tega. Še vedno plastično ohišje, pri katerem uporablja različne trike (metalizirana površina, »natisnjen« vzorec na površini), da je telefon videti boljši, kot je v resnici. HTC in Sony sta temu posvetila več pozornosti. Pri Xperii Z2 to pomeni znan pristop s kovinskim okvirjem in steklenim hrbtiščem, HTC pa je iz enačbe odstranil plastični okvir, ki ga je imel lanski model; okvir pri novem modelu je v celoti iz kovine.
V drobovju telefona je napredek pričakovan. Bolje rečeno, priča smo evoluciji razvoja. Letošnji telefoni imajo hitrejši procesor, več pomnilnika, najnovejšo različico sistema Android ter lastnega uporabniškega vmesnika in zmogljivejšo baterijo ter prav vsi tudi dodatno funkcijo za »intenzivno« varčevanje z energijo. Pri Samsungovem telefonu ta zažene manj zahteven »črno-bel« uporabniški vmesnik, izključi vse nepotrebne vmesnike, razen vmesnika za mobilno omrežje, da telefon z energijo, ki mu je še na voljo, zdrži čim dlje. Pričakovano pa nismo dočakali revolucije, da bi tudi izdelovalci telefonov tabora sistema Android prešli na 64-bitne procesorje. Vprašanje je tudi, ali je hitenje smiselno. Tudi za Applove naprave, ki so 64-bitne, še ni veliko aplikacij, ki bi nove možnosti v celoti izkoristile.
Pričakovano pa še vedno raste velikost zaslona. Če malce karikiramo, Galaxy S4 je bil povečan S3, S5 pa je povečan S4. Poleg velikosti smo tudi pri zaslonih priča evoluciji ločljivosti in kakovosti prikaza slike. Kritika Xperie Z1 je bil slab vidni kot. Pri modelu Z2 je Sony uporabil IPS-matriko zaslona ter dodatno nadgradil tehnologijo Triluminost. Barve so, po domače povedano, lepše, zaslon pa svetlejši. Večja – v primerjavi s predhodnikoma – sta tudi zaslona drugih dveh modelov. Samsung se je malce poigral tudi z algoritmi za prikaz slike na zaslonu, ki poudarijo robove, zaradi česar naj bi bil zaslon lažje berljiv tudi v močni svetlobi v okolici. Pod črto pa je berljivost zaslona vseh telefonov zunaj, v močnem poletnem soncu, še vedno velik problem. Ta ne bo rešen, dokler v telefonih ne bodo kraljevali reflektivni zasloni, ki smo jih vajeni pri bralnikih knjig.
Vsi trije telefoni imajo izboljšane fotografske zmogljivosti. Nekatere smo že omenili. Izboljšane so fotografske aplikacije ter dodane nove možnosti in učinki. Kot smo zapisali, je vprašanje, koliko teh uporabljamo ves čas. Galaxy S5 pa ima eno stvar, ki ima težo. Hitrost ostrenja je opazno pohitrena. Kot so dejali, je ostrenje telefona primerljivo z zrcalnorefleksnimi fotoaparati. No, pamet v roke. Tako hitro ostrenje ni, je pa zagotovo hitrejše kot pri tekmecih. Kadar fotografiramo s telefonom, bi radi fotografijo hitro posneli. Čakanje, da se slika izostri, pa je velikokrat zamudno.
Novosti, možnosti in funkcij je v omejenih treh telefonih še veliko. Občutno jih je preveč, da bi vse sploh omenili, še manj opisali. Vsi izdelovalci delajo po načelu za vsakega nekaj. Natrpaj telefon z vsem, kar imaš oziroma je mogoče, pa naj se vsak uporabnik sam odloči, kaj je zanj uporabnega. Za konec poglejmo, česa ti trije telefoni nimajo, pa bi lahko imeli. Nimajo dveh tipal, ki zaradi aktualnosti aplikacij za aktivno preživljanje prostega časa postajata potrebni: tipalo temperature in tipalo zračnega pritiska (višinomer). Tehnično gledano ti tipali nista nič posebnega, obstajata že dolgo časa in ni omejitev, da ne bi bili tudi v telefonu. Morda je razlog, zakaj ju nimajo, drugje. Nekaj mora ostati za naslednji model.
Moj mikro, Maj - Junij 2014 | Marjan Kodelja
