»MREŽENJE« PROJEKTORJEV

In kako se omrežni projektorji ločijo od drugih? Pred mnogo leti so morale biti zunanje naprave (na primer tiskalniki) priključeni neposredno v naš računalnik, da je program lahko izpisoval podatke. V delovnih okoljih so bili računalniki, s katerih se je dalo tudi »printati«. Da lahko s svojega delovnega mesta tiska vsak, so danes v rabi omrežja LAN (Local Area Network). V skupni rabi so še optični bralniki, faksi, podatkovni strežniki, tajnice (elektronske seveda, tista blond je samo od šefa). Tako je bolj smotrno izrabljen čas končnih uporabnikov, neprimerljivo nižji pa so tudi stroški, kot če bi imel vsak svojo napravo. In zadnji razvojni trendi in tehnologije so omogočili, da so tudi projektorji v souporabi več uporabnikov oziroma dostopni prek obstoječih omrežij.

Omrežni projektor je navzven kot navaden projektor, ima pa eno ključno lastnost – svoj IP- naslov. Tako je mogoče projektor v skupnem omrežju prepoznati, ga nasloviti, z njim komunicirati in različne funkcije izvesti daljinsko. Omrežni naslov je mogoče vzpostaviti s karticami NIC (Network Interface Card), ki pa so lahko v projektor vdelane ali pa dodane prek kartičnih rež PCMCIA oziroma vmesnikov RS232.

Omrežni projektorji rešujejo v glavnem dve ključni težavi končnih uporabnikov. Prva je ta, da lahko s projektorji upravljamo povsem enako kot z drugimi omrežnimi napravami. To pomeni daljinski dostop in nadzor izvajanja rutinskih, časovno in včasih finančno potratnih opravil, kot sta na primer odpravljanje napak in vklop/izklop.

Druga prednost je možnost prenosa vsebin, predstavitev in preglednic, tako da ne potrebujemo papirnatih kopij (varovanje tropskega pragozda) ali prenosnih računalnikov. Predstavljajmo si strateški sestanek, kjer lahko vsak prisoten do vsebin v omrežju dostopa prek projektorja. Tako bodo sestanki postali bolj dinamični (ne bo »kinkanja«), produktivni in tudi krajši. Prednosti omrežnih projektorjev so nižji stroški upravljanja, večja učinkovitost in boljše sodelovanje na sestankih, daljinska tehnična podpora predavateljem, obvestila o stanjih projektorjev in morebitnih okvarah prek elektronskih sporočil in zaščita z gesli.

OMREŽNE KORISTI

Omrežni projektorji prinašajo koristi tako IT-inženirjem kot tudi uporabnikom. Ključne prednosti za IT-vzdrževalce so daljinska diagnostika (izbira signala, nastavitev slike, obvestila o morebitnih okvarah), ki je vsa izvedena prek omrežja in v realnem času. Naslednja velika prednost so obvestila o rokovanju z napravami in njihovem servisiranju, saj tako ni treba več skrbeti, kdaj zamenjati filter, žarnico, ali je projektor vključen ali ugasnjen … O vsem smo namreč obveščeni prek elektronske pošte. Povečana je tudi varnost, saj projektor pošlje obvestilo tudi takrat, kadar ga odklopimo iz omrežja. Uporaba naprav je bolj ekonomična, saj se ne more več zgoditi, da bi bil projektor vključen vso noč ali zunaj delovnega časa. Enostavno lahko nastavimo ukaz, ki ob določeni uri izklopi vse naprave. Projektorje je moč nasloviti tudi kot skupine in se jih tako potem tudi krmili. Upravljati je moč posamezno napravo ali skupino naprav. Kot MMC- ali SNMP-integracija so projektorji enostaven in učinkovit omrežni dodatek.

Življenje pa se ne poenostavi le IT-osebju, ampak tudi končnim uporabnikom. Učitelji, prodajni zastopniki, korporativni trenerji … se že zavedajo prednosti lastnosti, ki jih te naprave imajo. V sejno sobo ne bo več treba hoditi s prenosnim računalnikom, seveda z vsemi »ta pravimi datotekami« in potem iz »solate kablov« skušati izvleči pravega. Iz vsakega namiznega računalnika v omrežju je mogoče naložiti, obdelati, shraniti in predstaviti tabele, predstavitve, slike, besedila … Ker ima projektor svoj IP-naslov, lahko prek njega neposredno dostopamo do omrežja: brskamo po internetu ali pregledujemo omrežne vsebine podjetja.
Zaščita z geslom prek omrežja onemogoča uporabo projektorja, če ni omrežnega dostopa; uporaba pa je še vedno mogoča, tudi če izgubimo daljinski upravljalnik. Ker ima IT-osebje daljinski pregled nad stanjem in dogodki v zvezi s projektorjem, lahko končnemu uporabniku ponuja učinkovito tehnično podporo.

IN TISTI BREZ …

Z rastočo priljubljenostjo wi-fi omrežij so največji proizvajalci projektorjev (Panasonic, Mitsubishi, Epson, Casio …) začeli izdelovati naprave z brezžičnimi možnostmi predstavitev, ki zasnovane na povsod prisotnemu standardu IEEE802.11b (samo podatkovni prenos, če prenosa video signala ne potrebujemo). Opremljeni s prenosnimi računalniki, ki imajo vdelane brezžične LAN PC-kartice, lahko uporabniki svoje predstavitve prikazujejo prek »brezžičnega« projektorja. Velika prednost je, da odpadejo vsi povezovalni kabli. Do nedavnega je bilo mogoče brezžično prenašati le podatkovne informacije (802.11b, 11 megabitov na sekundo), novi modeli pa omogočajo tudi prenos video slike (802.11g, 54 megabitov na sekundo). S temi je tudi brezžični video postal resničnost.

Z brezžičnim projektorjem je mogoče z enim samim klikom izbirati različne slikovne izvore, projicirati iz računalnika, ki je kjerkoli v prostoru, na zaslon hkrati projicirati slike iz več računalnikov … Projektorju je navadno priložena tudi programska oprema za brezžični prenos, pri projektorju Panasonic PT-LB60NTE je to Wireless Manager 3.0. Proizvajalec navaja, da je hitrost prenosa podatkov kar petkrat višja kot pri prejšnjem modelu. To pomeni, kar smo omenili že zgoraj, 54 megabitov na sekundo, namesto dosedanjih 11 megabitov na sekundo. Tako je omogočen prikaz filmov s tridesetimi slikami v sekundi. »Wireless prompter« omogoča prikaz drugačne vsebine, kot je na zaslonu računalnika, v načinu »multi-live« pa je možen hkraten prikaz slik iz šestnajstih osebnih računalnikov. Iz enega osebnega računalnika je hkrati mogoče projicirati na osem projektorjev. Treba je razumeti, da je tehnologija s hitrim prenosom podatkov (54 megabitov na sekundo) šele prišla na trg, da so še določene težave in se kak okvir (»frame«) video zapisa med prenosom tudi še izgubi. Največja razdalja brezžične projekcije naj bi bila trenutno približno 45 metrov (150 čevljev).

KAKO PRENAŠATI SLIKO BREZŽIČNO, ČE PROJEKTOR TO NI ?

Obstajajo različne možnosti in dodatki za projektorje, ki napravam omogočijo brezžično delovanje. Nekateri so združljivi samo z določenimi proizvajalci in modeli, drugi so univerzalni.

Model Casio XJ-S35 je opremljen z USB-vmesnikom, ki ima dve funkciji: lahko je uporabljen kot vmesnik za USB-ključek, na katerem imamo shranjene vse predstavitve oziroma gradivo (filmi, slike), ki ga želimo prikazati (PowerPointove predstavitve morajo biti prilagojene s priloženo programsko opremo). Predstavitev se samodejno zažene, še vedno pa jo upravljamo z daljinskim upravljalnikom. Namesto USB-ključka pa lahko na projektor priključimo tudi poseben brezžični vmesnik (Casio YW-2S), ki projektor naredi brezžičen. Enak vmesnik vstavimo tudi v prenosni računalnik in povezava je vzpostavljena. Ta ustreza IEEE802.11b standardu. Če pa je prenosni računalnik opremljen s tehnologijo IntelCentrino, pa potrebujemo brezžični vmesnik le za projektor. Na računalnike namestimo priloženo programsko opremo in do projektorja dostopamo iz štirih različnih računalnikov. To vsekakor omogoča zelo dinamično predstavitve.

Rešitev »brez žice«, ki jo ponuja InFocus, se imenuje LiteShow II. To je zopet vmesnik, ki pa ga je moč priključiti na katerikoli projektor z VGA-priključkom (rešitev ni omejena na model ali proizvajalca). Brezžična rešitev je zelo napredna in ni omejena le na prenos PowerPointovih predstavitev (računalniška grafika), ampak prenaša tudi video slike visoke ločljivosti in stereo zvok (simultano). Skrb zaradi morebitnih motenj v obliki slikovnega in zvočnega »zaostajanja« je odveč, saj je hitrost prenosa podatkov dovolj visoka (802.11 b/g) in omogoča »gladke« in enakomerne prehode med slikami (video signal je pretočni in ne »full motion«, hitrost je 30 slik na sekundo). Dobro je poskrbljeno tudi za varnost podatkov, saj lahko vsaka zaslonska naprava prikaže štirimestno dostopno kodo. Tako je zagotovljeno, da gre brezžična predstavitev v pravi projektor, v pravo konferenčno sobo. (Tu je zdaj medij zrak, ne več žica, za katero smo točno vedeli, kam gre, in na 15. kongresu Gasilske zveze Slovenije se lahko na velikem zaslonu kaj hitro znajdejo večerne impresije s sejma Zaščita in reševanje, AUVA …). LiteShow II omogoča napredno WEP 128-bitno in WPA-osebno (PSK) šifriranje podatkov, ki preprečuje nepovabljenim pridobivanje občutljivih informacij (npr. kje, kdaj, kako in s kom po predavanju računalništva na Igu …). Ker zaslonske tehnologije razvijajo vse višje ločljivosti, je LiteShow II (standard Wi-Fi) pripravljen tudi na prihodnost in nove izzive. Vsebuje namreč dovolj pomnilnika za morebitne prihodnje nadgradnje. Temu se učeno reče, da je »future ready«, kar se zelo lepo sliši, v praksi pa to pomeni, da je možno naložiti novo različico, ki je odpravila napake v prejšnji.

ShowMate je rešitev podjetja Impacta in se priključi na VGA-vmesnik projektorja ali monitorja, predstavitev pa lahko posredujemo kar brezžično z dlančnika (BlackBerry, Sony Ericsson, Windows Mobile SmartPhone, dlančnik z Windows Mobile 2003; tehnologija bluetooth). Tako nismo več omejeni na prenosni računalnik in se lahko prosto gibljemo po prostoru, kar naredi predstavitev učinkovitejšo, bolj dinamično in interaktivno.

Podobno brezžično rešitev kot InFocus ima tudi Avocent. Naprava se imenuje LV3500W LongView Wireless in omogoča brezžično povezavo med računalniškimi zvočnimi/slikovnimi izvori in zaslonskimi napravami (LCD-monitorji, plazemski zasloni, projekcijske naprave). Zvočne, slikovne in računalniške vsebine so prenesene brezžično od izvornega računalnika z uporabo lastnega patentiranega stiskalnega gonilnika. Razdalja brezžičnega prenosa je petinštirideset metrov, če so vmes stene, in okoli devetdeset, če jih ni.

Prenos podatkov je zaščiten kar v teh nivojih: s šifriranjem AES (Advanced Encription Standard), lastnim nosilcem podatkovnega protokola 802.11 in patentno zaščitenim stiskanjem video podatkovnega prenosa. Očitno se bodo mreže še tresle, tako projektorske, z njimi pa kmalu tudi tiste v golih.

STANDARDIZACIJA, MEROSLOVJE, PATENTI

Zemlja bi se sicer vrtela tudi brez standardov, a bi bila življenje in sporazumevanje na njej sila otežena, če ne sploh nemogoča. Če bi Karl Veliki in Karl Mali uporabljala za dolžinsko enoto dolžino svojega palca, bi pri enem to pomenilo 33 mm pri drugem pa 36 mm.

Tako bi bile deske za Karla Velikega daljše od onih za Malega, čeprav bi vse merile 50 palcev. Merjenja so neizogiben del našega vsakdana. Kot uporabniki rezultatov merjenj se z njimi srečujemo pri nakupovanju hrane (sestava in količina živil), polnjenju rezervoarja našega vozila (volumen goriva), pri posvetu z zdravnikom (analiza telesnih tekočin) … Dvajseti maj je svetovni dan meroslovja in obeležuje podpis Metrske konvencije leta 1875.

Če oba Karla, Velikega in Malega, prevedemo v današnji svet, bi imeli muziko Saške Lendero za predvajalnike Sony, Mitsubishi, Hitachi, Sanyo … in nosilec zvoka za vsakega proizvajalca posebej. In kje so potem še Fredi Miler, Helena Blagne, Britney Spears … Standarde ne narekujejo mali, ampak veliki proizvajalci, multinacionalke. Znan je boj med video sistemoma Beta in VHS, pa trenutna uveljavitev zapisa Blu-ray. Standardi nastajajo v tako imenovanih delovnih skupinah, kjer sodelujejo predstavniki industrije, znanosti, državnih ustanov … V ozadju je veliko lobiranja, testiranja, dokazovanja ustreznosti in seveda poudarjanja prednosti. Brez standardizacije brezžičnih omrežij in hitrosti ter oblike prenosnih signalov bi bila tudi na zaslonih tema, nič nogometa. Vse tehnične in druge inovacije proizvajalci potem patentirajo, da jih ne bi nepridipravi enostavno skopirali in brez vsakega vloženega truda in sredstev na ta račun služili velike novce. Vse patentirane novosti pa začnejo prinašati novce šele, ko so industrializirane in uvedene v množično proizvodnjo, takrat začnejo padati tudi cene.

Projector Device User Interface System ima oznako patenta »United States Patent 7118220«, razlaga pa je naslednja: metoda za povezovanje naprave s projektorjem, vključno s prepoznavanjem omrežja, v katero je naprava priključena; prepoznavanje vsaj enega projektorja v omrežju, prepoznavanje stanja vsaj enega projektorja, omogočanje izbora vsaj enega projektorja na podlagi prepoznanega stanja in prenos podatkov v vsaj en izbran projektor.