Za

Toshibin prenosnik Satellite A300 sodi v najbolj prodajano družino Toshibinih prenosnikov in od naslednika zelo uspešnega modela A200 smo si obetali veliko. Serija A združuje največ funkcij hkrati pa gradi na preizkušenih tehnologijah. Njen cilj je zmogljivost delovanja, a hkrati ohranja razmeroma dobro razmerje med ceno in kakovostjo oz. ponujenim. Lahko bi rekli da je serija A za vse, ki vedo, kaj hočejo, in so mnenja, da preveč ni nikoli slabo, a le dokler ne govorimo o ceni. Morda bi v malce starejših terminih lahko rekli, da gre za nadomestek namiznega računalnika.

Satellite A300 je z dobrim poltretjim kilogramom teže in s prenovljenim videzom, ki že buri duhove in vzbuja glasne kritike, a hkrati tudi slavospeve o seksi videzu, vsekakor drugačen od povprečnega prenosnika. Predvsem ko ga odpremo, ni moč spregledati zanimive tipkovnice, ki je izdelana iz odsevne plastike in lepo zaokroži prav tako z odsevno plastjo prevlečen zaslon. Nad tipkovnico najdemo še zvočnika Harman/Kadron ter multimedijske tipke, ki so tako kot statusne lučke pod tipkovnico tudi v temi osvetljene. Delo s tipkovnico je prijetno, a posebej velja pohvaliti odlično sledilno ploščico, ki je na zgodnjem delu osvetljena, sama površina pa je odlična, saj se nanjo prsti nikoli ne sprimejo, levi del pa deluje kot drsnik. Tudi gumba sta dobra, razvajajoče velika in celo lepa, saj kot edina kromirana delca lepo razbijeta morda preresen videz.

Podobno kot pri predhodniku se bleščeč zaslon ob dvigu pokrova dvigne iz ozadja prenosnika. Že po nekaj minutah uporabe je jasno, da lahko pri A300 spet izpostavimo odlično kakovost izdelave, saj je od zaslona do tipkovnice vse brez pripomb.

Tudi notranjost A300 je brez kompromisov. Gradi na veznem naboru Centrino 2 (PM45), s procesorjem Core 2 Duo P8400, katerega prednje vodilo bije pri 1066 MHz. In čeprav pomnilnik ni sinhroniziran z njim, ga je kar 3 GB, če pa oba nameščena modula odstranimo, ga lahko potencialno povečamo do 8 GB. Za grafiko skrbi naslednik večkrat pohvaljenega ATI Mobility Radeona, in sicer HD3650 s kar 512 MB lastnega video pomnilnika GDDR2. Čeprav se je Toshiba šele lani odločila da vključi tudi ATI-jevo integrirano grafiko, se je odločitev izkazala za pravilno, saj ima Nvidia zadnji dve leti velike težave s kakovostjo svojih vezij, zato je nakup ATI-jeve grafike edini pravi odgovor na potencialne težave. Poleg tega HD3650 strojno pospešuje DirectX 10.1 in bo povsem zadostovala tudi za igranje najnovejših iger. Tudi ob povezavi prenosnika na TV ali večje zunanje monitorje se prenosnik odreže odlično, saj ponuja tako HDMI kot vmesnika S-video in D-sub.

Velik zaslon dimenzij 16 : 10 je svetel in kontrasten, ločljivost 1440 x 900 pa je zadovoljiva tako za vsakdanje delo kot za gledanje filmov... Prenosnik ima odličen tudi komunikacijski del, saj uporablja Intelov najnovejši čip, ki podpira brezžična omrežja 802.11 a/b/g/n, poleg tega pa Bluetooth v2.0. Med dodatnimi vmesniki bo verjetno zelo prav prišel tudi priključek eSATA.

Prenosnik pod že nameščeno Visto Home Premium deluje hitro, poganjati pa je moč tudi novejše igre. Zmogljivost je opazna, saj prenosnik v Vistinem indeksu WEI dosega oceno 5.1. Tudi Toshibina programska oprema je spet pohvale vredna – kup programčkov, ki uporabniku olajšajo delo, vključno z nastavljanjem brezžičnih omrežij, pošiljanjem slike na zunanje zaslone, delom s pomnilniškimi karticami in kamero … Program za delo s kamero zna celo prepoznati obraz uporabnika, kar lahko uporabimo tudi namesto vpisovanja gesla ob prijavi v računalnik.

Proti

Toshiba je A300 že sama utrdila kot nadomestni namizni računalnik, a verjetno nehote. A avtonomija prenosnika je komajda dve uri, najmanj, kar smo pri prenosnikih videli v zadnjem letu. Če ob tem upoštevamo še novi, varčnejši Centrino 2, res ni jasno, zakaj so uporabili le 4000 mAh baterijo. Za dokončen izkoristek hitrejšega procesorja smo pogrešali navezo z 1066 MHz pomnilnikom. Če uporabljate žično omrežje, boste morda pogrešali gigabitni ethernet. Ponovno opozarjamo, da je bleščeči zaslon polno uporaben le v temnejših prostorih, na prostem pod soncem pa so odsevi preveč moteči za delo. Na pokrovu prenosnika se prehitro poznajo prstni odtisi.

Moj mikro, oktober 2008 | Jaka Mele |