Za

Toshiba je lani začela na evropskem trgu prodajati tudi digitalne kamere oz. kamkorderje, ki smo jih našli pod blagovno znamko Gigashot. V letu 2009 bo serijo dodatno osvežila in prevetrila z novimi modeli, kjer pa bo šlo v nasprotju s prenosniki in drugo Toshibino ponudbo pri nas, kjer z visoko kakovostjo meri tudi na višje prodajne cene, večinoma za cenejše modele. Tudi po specifikacijah si zato od novincev ne moremo obetati pravih HD-kamer s polno ločljivostjo, saj se bo tudi najmočnejši prihajajoči model ponašal z ločljivostjo 1440 x 1080. Zato se nam je za test zdel zanimiv obstoječi model A40FE, edini polni HD-kamkorder v Toshibini ponudbi. Kamera sicer ni več najnovejša, iz nekaterih trgov jo je Toshiba že umaknila, a se jo da še vedno dobiti, če ne drugje, na eBayu. Kamera je kompaktna, a kljub temu med večjimi kamkorderji in bolje sede v večjo roko. Velik 3-palčni zaslon služi za krmarjenje prek menijev, kjer se sprehajamo s krmilno paličico na levem koncu zaslona, z drsnim kolescem in dodatnim gumbom za hitrejši dostop. Ko se navadimo, je to učinkovito. Kamera ima čez lečo avtomatični pokrovček, kar je odlično, dobro pa se izkaže tudi 10x optični zum. Ponuja polno ločljivost 1920 x 1080 v prepletenem načinu 1080i. 40 GB disk je dovolj za slabih 5 ur posnetkov pri največji kakovosti (ali skoraj 10 ur pri slabši).

Proti

Samodejno ostrenje deluje slabo. Prav tako smo videli že precej boljše protistresne mehanizme. Na ohišju je premalo gumbov, saj bi si včasih želeli hitrejši/neposreden dostop do pogostih nastavitev. Video se skupaj z zvokom zapisuje v formatu, podobnem H.264, ki ga na računalniku kljub mnogim kodekom nismo znali tekoče predvajati brez uporabe Toshibinega programa – ta pa ga zna le zapisati na DVD (v SD-ločljivosti) ali pa v HD na zdaj že pokojni medij HD-DVD – kar razočara! Kamera ima na sprednji strani LED-luč, ki pa je žal uporabna le za foto način. Baterija zdrži le uro in pol snemanja.

Moj mikro, marec 2009 | Jaka Mele