Epson L800

Sklenimo analogno zgodbo s tiskalnikom. Malo drugačnim, kjer si mimogrede tudi umažeš prste ali poliješ kakšno kapljico dragocene tekočine, ki stane okoli 150 evrov na liter. Verjeli ali ne, v svetu tiskalnikov je to poceni, drugi proizvajalci vam jo utegnejo prodati tudi desetkrat dražje. Epson L800 je na prvi pogled klasičen šestbarvni A4-tiskalnik, le desni del izdaja, da gre za posebneža. Od velikih bratov, tistih, ki tiskajo na A1 in večje formate, si je namreč izposodil bistveno večje zbiralnike črnila, ki jih polnimo ročno. O tem smo v Mojem mikru že pisali, tokrat smo tiskalnik vzeli pod drobnogled s fotografskega vidika. To nas spet pripelje nazaj k ceni izpisa, ki je pri tem tiskalniku okoli 10 centov za izpis velikosti 10 x 15 centimetrov oziroma manj kot pol evra za format A4, skupaj s papirjem. Za primerjavo, termosublimacijski tiskalnik ima ceno za izpis velikosti 10 x 15 centimetrov okoli 30 centov, kar je trikrat več. V fotolaboratoriju vas bo izpis velikosti 10 x 15 centimetrov stal okoli 10 centov, medtem ko vas bo izpis velikosti 20 x 30 centimetrov stal okoli enega evra. Epson se je torej zelo potrudil in naredil tiskalnik, ki je konkurenčen fotolaboratorijem. Če upoštevamo ceno tiskalnika, se njegova vrednost povrne že pri dobrih 600 izpisih formata A4. L800 ne spada med superhitrostnike, a kljub temu opravi z izpisom velikosti 10 x 15 centimetrov v slabe pol minute, z A4 pa v minuti in pol, oboje v fotokakovosti. Še vedno bistveno hitreje kot termosublimacijski tiskalniki. Če torej odmislimo malo več packanja z barvami in vpisovanje serijskih številk kartuš (da, tako se je Epson zaščitil), je L800 pravo fotografsko orodje. Šest barv je dovolj za kakovosten izpis, še bolj pa prepriča ugodna cena.

Epson WorkForce M100

Za: Če se je še lani zdelo, da so brizgalniki počasi iz mode, so se izdelovalci odločili vrniti udarec in konkurirati laserskim tiskalnikom. Tam, kjer potrošnika po navadi najbolj boli, pri ceni potrošnega materiala. Epson se je tega lotil zelo preprosto, začel je prodajati črnilo v večjih pakiranjih. Namesto posebnih kartuš je zdaj plastenka s črnilom, ki jo zlijemo v zbiralnik in zadošča za okoli 6000 izpisov pri normalnem tiskanju. M100 ima v nasprotju z drugimi podobnimi tiskalniki velik zbiralnik črnila, ki se nahaja na desnem robu tiskalnika. Preseneča cena črnila, zanj boste odšteli le dobrih 20 evrov, glavni strošek bo predvsem papir. Vgrajen ima tudi omrežni vtič za skupinsko rabo, kar nakazuje njegov namen, služenje v manjših pisarnah oziroma delovnih skupinah. M100 tiska hitro, do 15 strani na minuto, kar smo tudi izmerili na testu. Kakovost izpisa je zelo dobra, pozitivno smo bili presenečeni nad izpisom fotografij na fotopapir. Fotografije zaradi rahlo zrnatega videza spominjajo na pozna osemdeseta, a po kakovosti prekašajo laserske tiskalnike. Razlog za to je v variabilni velikosti kapljice, ki jo brizgalnik izpiše.

Proti: Tiskalnik je namenjen manjšim pisarnam in zahteva redno tiskanje, tako kot vsi brizgalniki. Polnjenje kartuše utegne biti manjša packarija, vsekakor pred začetkom vsaj trikrat globoko vdihnite in se sprostite. Zaščita pred ponarejenimi črnili s serijskimi številkami se morda zdi dobra, a v praksi nepotrebna. Vpisovanje kode kartuše bi moralo biti samodejno, recimo s pomočjo QR-kode ali celo čitalnika, vgrajenega v tiskalnik. Na srečo tega ni treba početi vsak dan.

Moj mikro, marec - april 2014 | Alan Orlič