Zdravo življenje ni sedenje na delovnem mestu in nato doma pred televizorjem, temveč gibanje. Stanje je že boljše kot sedenje, hoja in tek pa sta še bolj zdrava. Preizkusili smo Polarjev trak Loop in Samsungov dodatek Gear Fit. V obeh so tipala, podobna tistim v pametnem telefonu, s katerimi beležita korake in ocenjujeta intenzivnost gibanja. Namenoma smo med seboj primerjali trak, ki ga imamo ves čas na zapestju, ta pa tudi ves čas spremlja gibanje, in »uro«, ki opravlja funkcijo dodatka za telefon, lahko pa je tudi pomočnik pri rekreaciji. Oba smo uporabljali en teden in z njima večkrat pretekli podobno razdaljo, okoli deset kilometrov.
Loop
Polarjev trak zna iz podatkov tipal oceniti »kakovost« gibanja, hkrati pa nam podaja podatke o porabljenih kalorijah, čeprav, ker nima vgrajenega merilca srčnega utripa, ta podatek ni najbolj natančen, ter predlaga, koliko časa moramo ta dan še hoditi ali teči, da dosežemo predlagani dnevni načrt. Tega oblikujemo v spletni ali mobilni aplikaciji, v katero se stekajo podatki traku, vanju pa vpišemo tudi osebne podatke, med katerimi sta najbolj pomembna telesna teža in višina. Z njuno pomočjo mobilna aplikacija pretvori število korakov v razdaljo. V resnici razdalja ni zelo natančna, pa tudi pomembna ne. Trakovi namreč niso zamenjava za večje in ustrezno dražje ure, pametne telefone oziroma naprave, ki imajo sprejemnik GPS ter merijo narejeno razdaljo in hitrost premikanja. Te uporabljamo med rekreiranjem. S seboj jih imamo, kadar gremo teč ali kolesarit, zanima pa nas, kako uspešni bomo. Trak je namenjen 24-urnemu nošenju in spremljanju dejavnosti uporabnika ves ta čas, ne zgolj takrat, ko se ta odloči, da je čas za rekreacijo. Čeprav ga imamo tudi med njo okoli zapestja.
Občutki? Polarjev trak je vodoodporen, zato ga imate lahko na sebi tudi med umivanjem ali plavanjem. Ni ravno najmanjši in najlažji med vsemi, ima pa to prednost, da prikazuje tudi točen čas in lahko zamenja ročno uro. Pašček je iz mehke gume, da med nošenjem čim manj moti, kar je sicer bolje kot kaj drugega, a še vedno slabše kot silikonski pašček. Če pašček pravilno skrajšamo, da na zapestju ne opleta, ne moti niti med tekom ali ukvarjanjem s katerim drugim športom. Vgrajen ima preprost zaslon, na katerem na hitro prikaže osnovne informacije, vendar se hitro ugasne, saj tako varčuje z energijo. Vgrajena baterija zdrži do šest dni, pomnilnika za podatke pa je dovolj za 12-dnevno spremljanje. Trak lahko uporabimo tudi za spremljanje »treningov«, vendar potrebujemo dodatni merilec srčnega utripa. Napravi se med seboj povežeta prek vmesnika Bluetooth, ki je uporaben tudi za povezavo traku z mobilnim telefonom oziroma aplikacijo na njem.
Polar Loop »opazuje« naše gibanje, torej zaznava in šteje korake. Hkrati meri intenzivnost gibanja, a kot smo opazili, je to povezano s frekvenco mahanja roke, na kateri je trak. Na sobnem kolesu z rokami, mirnimi na krmilu, je prikazal manj intenzivno gibanje kot pri teku, ko so se roke gibale sem in tja. Enako velja za hitro prekopavanje vrta. Glede na občutek utrujenosti po končanem delu se težko strinjamo z mnenjem traku, da smo opravljali manj intenzivno delo – umirjen sprehod.
Gear Fit
Samsungov Gear Fit ne spada v isto kategorijo kot Polarjev trak, saj je dodatek za Samsungove telefone, predvsem pa ni namenjen nošenju ves čas. Deluje tudi, ko ni povezan s telefonom. Za spremljanje gibanja ima vgrajen števec korakov, vendar ni aktiviran ves čas. Uporabnik ga mora zagnati. Fit tudi ni sposoben sam določiti vrste gibanja. Pred rekreacijo zaženemo program glede na vrsto rekreacije. Prednost Fita je vgrajeno optično tipalo srčnega utripa (več na strani 61), tudi v njem pa moramo nastaviti telesno težo in višino. Podatke, ki jih pridobi s pomočjo tipala, periodično sinhronizira z aplikacijo S Health na pametnem telefonu. Aplikacija je namenjena spremljanju rekreacije uporabnika, in kadar je mogoče, da imamo pri sebi obe napravi, so pridobljeni podatki o telesni dejavnosti tudi najbolj natančni. Fit, podobno kot Loop, nima vgrajenega sprejemnika GPS, zato razdaljo oceni iz števila narejenih korakov. Ker pa ima tipalo srčnega utripa, je podatek o porabljenih kalorijah natančnejši kot pri Loopu, ki tega ugiba iz podatkov, ki so mu na voljo.
Občutki? Gear Fita ne moremo imeti na roki ves čas, z njim se ne bi upali iti plavat, prav tako je nošenje preveč utrudljivo, da bi z njim spali. Naprava temu tudi ni namenjena, pošteno povedano. Ker je naprava dovolj lahka, med tekom niti najmanj ne moti. Razočaral pa nas je prikaz informacij na zaslonu. Zaradi dveh razlogov. Najprej, orientacija zaslona. Zaslon je pravokoten na roko, kar pomeni, da sliko na njem vidimo prav, če je roka iztegnjena. In ne, tako kot pri uri, ker zaslon na njej vidimo prav, ko zapestje pridržimo pred očmi. Enako je obrnjen tudi preprost zaslon traka Loop, vendar ta ne izpisuje toliko podatkov. In to je drugi razlog. Veliko podatkov na majhnem zaslonu pomeni, da so znaki majhni in jih je težko razbrati. To še zlasti pride do izraza, kadar med tekom preverjamo število srčnih utripov. Majhne črne številke na zeleno izrisanem srčku na delu zaslona so neberljive. Poglavje zase je pretvorba korakov v razdaljo. Najprej smo preverjeno pretekli 11,1 kilometra, Fit pa je prikazal razdaljo malo več kot 12 kilometrov, dva dni pozneje pa razdaljo 10,5 kilometra, ki jo je Fit ocenil na 10,25 kilometra. Obakrat je ustrelil mimo, vendar napaki nista bili niti približno podobni. To samo potrjuje naše prepričanje, da je razdalja, izračunana na podlagi štetja korakov, le pogojno uporabna in da bomo kmalu tudi v tovrstnih napravah »videli« sprejemnike GPS. Ne še v trakovih za spremljanje aktivnosti s cenami okoli 100 evrov, zagotovo pa v napravah tipa Gear Fit, katerega cena je krepko prek 200 evrov. Trajanje baterije ne more biti razlog, da že ni tako. Dva dni, morda kakšno uro več in Fitova baterija je zrela za polnjenje.
SmartBand
Sony je svojo napravo poimenoval pametni trak – SmartBand. Pašček je iz mehkega silikona, naprava pa je vodoodporna in oblikovana tako, da jo ima uporabnik vedno na sebi, saj ves čas spremlja njegovo gibanje. Podatke zbira aplikacija Lifelog na mobilnem telefonu, ki jih pretvori v razumljive podatke: kolikšna je bila prehojena razdalja, pokurjene kalorije in podobno. Zapestnica spremlja spalni cikel in uporabnika zbudi ob najbolj optimalnem času. Ker je lahko povezana s telefonom, z vibriranjem sporoča obvestila – prejete klice, sporočila in podobno.
Dobro je vprašanje o smiselnosti uporabe tovrstnih naprav. Presenečeni bi bili, koliko ljudi jih že uporablja, čeprav se cene začnejo pri sto evrih in čeprav nekaterih v naših trgovinah ni. Malce je vse povezano tudi z radovednostjo, saj želimo imeti črno na belem, kaj smo ta dan naredili zase, napotki, ki nam jih dajejo spletne ali mobilne aplikacije, pa so v luči izboljšanja zdravja dobrodošli. Tu je še en dejavnik. Z zdravjem povezane mobilne aplikacije so med največkrat prenesenimi, izdelovalci pametnih telefonov pa v svoje naprave vgrajujejo vse več tipal in funkcij, ki so prav tako povezani s skrbjo za zdravje. Komercialno gledano je to dejavnik odločitve za nakup neke naprave. Ne bo nas presenetilo, če bo letos tovrstno napravo predstavil tudi Apple.
Moj mikro, Maj - Junij 2014 | Marjan Kodelja
