Philips serije 6000 je lepo oblikovan, tanek in solidno izdelan pametni televizor. Najbolj me je, poleg slike seveda, zanimalo, kako je videti Easy 3D-grafika, Philipsov Ambilight in povezljivost, predvsem z računalnikom. V prav vsem me je Philipsov televizor navdušil. Komaj sem našel 3D-film, risanko, ampak ogled je bil res nekaj posebnega, simpatičnega. Animirani liki risanke začnejo zidati v globino, zdi se, proti gledalcu, nad posteljo, skoraj vse do obraza, ob pristanku rakete pa sem poskočil, saj se je ost vozila ustavila nekaj centimetrov od oči. Res zanimivo, čeprav bi bilo dobro preveriti, kako nošenje očal, ki so priložena, sicer tudi precej udobna in nemoteča, vpliva na vid. Po koncu ogleda in med premori sem namreč, ko sem odložil očala, občutil neprijeten občutek, podoben rahli omotici.

Philipsov Ambilight. Tako majhen izum, preprost, pa tako velik in prijeten učinek. LED-diode ob straneh obsijejo vso sobo in ob ogledu česar koli celoten prostor oživi. In to ni niti najmanj moteče.

Slika je odlična, slovenski vmesnik in daljinski upravljavec pa sta tako jasno in pregledno zasnovana, da navodil za uporabo niti odprl nisem. Vmesnik je precej hitro odziven in lično oblikovan.

Povezljivost. Mreža, trije HDMI-vhodi, več kot dovolj USB-vhodov (3), Scart, Wi-Fi certified, antenski vhod, Ethernet-LAN, Digital audio out (optični), PC-in VGA + Audio L/R vhod in izhod za slušalke. Vse potrebno, morda celo kaj preveč, ampak pri Philipsu niso izpustili prav ničesar.

Pravo presenečenje pa sem doživel šele ob priklopu notesnika na televizor. Slika je tako kakovostna, da bi zaslon zlahka uporabil namesto monitorja. Tudi barve so odlične, vsekakor bi o tem televizorju razmišljal za videomontažo ali kakšno zahtevnejšo profesionalno obdelavo fotografij.

Philips serije 6000 je odličen, nič manj. Prav zares »pameten«, kakovosten in koristen za marsikatero drugo stvar kot zgolj za ogled filmov in novic.

Matjaž Tozon