Fizično majhen objektiv, fizično majhno tipalo slabe ločljivosti in majhna procesorska moč so razlogi, zakaj se po kakovosti fotografije pametnih telefonov niso mogle primerjati s fotografijami fotoaparatov. Objektivom so uspeli povečati svetlobno občutljivost, čeprav so ostali majhni, tipala so dobila veliko več točk ali pa so te fizično večje, neprimerljivo večja pa je tudi sposobnost procesorjev, da iz grobih podatkov tipala naredijo kakovostno fotografijo.
Koliko možnosti ima fotografska aplikacija, kakšne »bolj ali manj« uporabne tehnične pogruntavščine so v telefon vgrajene, je manj pomembno. Pomemben je čas, ki poteče, da vzamemo telefon iz žepa in posnamemo fotografijo. Fotografiramo impulzivno. Nekaj opazimo in želimo fotografirati. Zadnje, kar si želimo, je ubadati se s tem, kje že je fotografska aplikacija, kakšne nastavitve bodo najboljše in podobno. Medtem motiv izgine. Zamudili smo. Vsa morebitna zmogljivost, ki jo imamo v žepu, ni vredna počenega groša.
V tej luči smo primerjali štiri najnovejše pametne telefone. Oba nova iPhona, Samsungovo Alpho in Xperio Z3 Compact. Skoraj vsak pametni telefon zna narediti dobro fotografijo v svetlobno odličnih razmerah. Razlike med njimi se pokažejo v slabših razmerah, zato smo fotografirali z izključeno bliskavico. Pomembna je bila hitrost. Telefon iz žepa, zagon aplikacije, usmeritev na telefon in »klik«. Zanimalo nas je, kaj bo. Naj omenimo le, da so fotografije telefona Samsung Alpha posnete v dobrih svetlobnih razmerah, ostre, kar lahko pomeni, da je slabši pri fotografiranju v slabih. Na opisani način smo posneli veliko fotografij in občutek imamo, da sta najlepše fotografije delala oba iPhona, Xperia Z3 Compact pa ima zaradi namenskega gumba, velikosti in debelejšega ohišja najboljšo ergonomijo uporabe.
Dokler bomo fotografije kazali le na zaslonu telefona, je skoraj vseeno, kako kakovostne so v resnici. Kadar jih bomo želeli natisniti recimo na velikost lista papirja A3, pa bodo prišle do izraza napake. Pa tudi ločljivost. Izdelovalci telefonov so se, tako kot pred njimi izdelovalci fotoaparatov, zapletli v vojno točk. Več naj bi bilo bolje. Ne drži popolnoma. Objektiv in sposobnost procesiranja golih podatkov tipala sta drugi dve spremenljivki, ki vplivata na kakovost fotografije, in v tem se telefoni še najbolj ločijo med seboj; 8, 12, 16 ali 21 milijonov točk je za opisani primer brezpredmetno, 4 milijone točk pa je premalo! Kaj pa drugi tehnični podatki? Na primer hitrost ostrenja. Ta je pomembna, vendar je vseeno, ali držimo v rokah telefon, ki drži svetovni rekord v hitrosti ostrenja, ali telefon, ki je nekaj milisekund počasnejši. Razlike ne bomo opazili. Pomembnejše je, da je fotografski del telefona sposoben pravilno ostriti tudi v slabših svetlobnih razmerah. So primeri, ko so barve na fotografiji prenasičene, da je ta videti kakovostnejša. Za kazanje na zaslonu telefona nepomembno, če pa jo bomo želeli natisniti in nas prenasičenost moti, jo lahko popravimo s programi za grafično obdelavo fotografij. Podobno velja tudi, če je fotografija presvetla ali pretemna.
Toliko na grobo o fotografskih sposobnostih letošnjih modelov pametnih telefonov. Večjega napredka ni bilo, priča smo bili izboljševanju obstoječih tehnologij in poudarku izdelovalcev na snemanje selfijev.
Moj mikro, november – december 2014 | Marjan Kodelja
