Za

Varnost podatkov je za marsikatero organizacijo ključnega pomena. Pa ne mislimo le na državne institucije in organe, ki uporabljajo osebne in občutljive podatke, ki so jih dolžni varovati pred javnostjo in za uhajanje katerih so lahko tudi odgovorni, mislimo tudi na ključni vidik informacijske varnosti katerega koli podjetja. Vsa komercialna podjetja varujejo svoje podatke in informacije, in večje ko je podjetje, z večjimi denarji ko operira, več so ti podatki vredni konkurentom. Informacija je denar. Kako zaščititi podatke, je torej ključno vprašanje v današnjem informacijskem svetu, in čeprav mnoga podjetja vlagajo veliko v požarne zidove in varnostno politiko, pa vse prevečkrat padejo na osnovnem »izpitu«, kjer pride v igro človeški dejavnik. Kdo od nas si še ni vzel kakšnega službenega dela domov? In prav tako odvzeti podatki obidejo vse varnostne programe in servise, pregrade in prepreke. Podatke preprosto skopiramo na optični disk, ali danes pogosteje USB-ključek, jih prenesemo na prenosni računalnik in zapustimo podjetje. Nato pa – ključ ali računalnik izgine. Panika! Podatki so bili na mediju seveda v čisti obliki, brez šifriranja dostopni vsakomur, ki jih želi prebrati. Prav zaradi takega scenarija so padle tudi že zahodne birokracije in tudi velike korporacije, zato velja tudi tu poiskati rešitev. Seveda, nenehno strojno kodiranje diskov prenosnikov se v teoriji sliši dobro, a v praksi, ko je službeni prenosnik tudi delno domači računalnik, pa to ni kdo ve kako dobrodošlo. Veliko kodirnih mehanizmov znajo ogroziti razni vohunski programčki, ki jih uporabniki bodisi prejmejo na računalnik med brskanjem po internetu bodisi so jim celo zavestno nameščeni. In vse kodirne rešitve, pri katerih za dostop geslo vpisujemo prek tipkovnice računalnika, so spet postavljene pred vprašanje zaupanja. Kje najti res varno rešitev? Odgovor pozna neznano ameriško podjetje SNG, ki z USB-ključkom LOK-IT ponuja zunanjo hrambo podatkov, ki vse podatke strojno kodira v realnem času (na vhodu), in to po močnem industrijsko priznanem algoritmu AES s kar 256-bitnim kodiranjem. Posebnost napravice je vnos dostopovne kode (PIN) kar prek na USB-ključek vgrajene tipkovnice, kar pomeni, da te ne more prestreči nič, kar je nameščeno na računalniku. Ključek ima tudi več signalnih lučk, ki sporočajo stanje (zaklenjen, odklenjen). Ključek ni majhen, a ga zato njegovo robustno ohišje iz anodiziranega aluminija ščiti pred udarci, prahom in celo nudi vodoodpornost do enega metra globine. Takšna rešitev ima kar nekaj prednosti pred drugimi AES kodirnimi USB-ključki, ki se zanašajo na programsko opremo za vnos kode, saj je ni mogoče prelisičiti. Če odklenjenega ključka v pol minute ne začnemo uporabljati, se ponovno zaklene. Če desetkrat napačno vnesemo PIN, se PIN zaklene in ključek je treba formatirati z novo nastavljenim geslom (torej do prejšnjih podatkov nimamo dostopa v primeru pozabe gesla). Ker je vnos gesla strojni, lahko ključek uporabljamo na vseh platformah in operacijskih sistemih.

Proti

Vnašanje gesla prek drobnih tipk je mučno, saj nimamo dobrega občutka, ali je tipka prijela ali ne, zato pogosto početje ni praktično. Cena je glede na kapaciteto (4, 8 ali 16 GB) precej visoka. Zaradi strojnega sprotnega kodiranja in dekodiranja podatkov so dostopne hitrosti prenosa podatkov nizke, tako da vmesnik USB 3 tu sploh ne bi prišel do izraza. Nikjer ni podatka o trajnosti podatkov oziroma številu možnih zapisovanj, zato pomisleki o trajnosti shranjenih podatkov.

Moj mikro, april 2012 | Jaka Mele