Skoraj tako je že kazalo. Prav zanimivo je kako je postalo poslušanje radijskih postaj, kljub poplavi legalnih in tudi nelegalnih posnetkov na CD-jih, MP-3 predvajalnikih, spet priljubljeno. MP3-predvajalnika brez radijskega sprejemnika skoraj nihče več ne kupi, čeprav smo se nekoč na to možnost gladko požvižgali.

Globalni »povratek« radia v naše domove odraža tudi poplava nostalgično oblikovanih radijskih sprejemnikov, tranzistorjev, kot smo jih včasih imenovali, pa vse do nekakšnih reprodukcij velikih lesenih radijskih sprejemnikov, ki pa so naphani z najmodernejšo elektroniko.

Ko si proizvajalci nimajo več česa izmisliti, se obrnejo v preteklost in nas naredijo nostalgične, bi lahko rekli. Po svoje je tako, a če ne bi bilo poslušanje radija še vedno aktualno, jim to seveda ne bi tako lahko uspelo. Seveda tem trendom pridno sledijo tudi naši trgovci in ponudba na policah je vsaj videti zgledna. Pa ni čisto tako.

Nekaj brskanja po svetovnem spletu nam pokaže, da so naši trgovci zaspali. Ja, saj so v tujini tudi moderni radijski sprejemniki, pa tudi takšni v starinski preobleki. Toda v tujini so moderni radijski sprejemniki, ki so nekoliko .... modernejši. Ne po videzu, ampak po tem, kar ponujajo. In to je globalizacija tudi na področju ponudbe radijskih postaj.

Saj zadeva je več kot preprosta. Seveda smo že kar nekaj časa vajeni brskati med tisoči spletnih radijskih postaj. Izbira glasbe z vseh koncev sveta je izredno velika in skoraj nemogoče je, da bi tako nepregledna množica glasbenih urednikov zgrešila vaš okus. Problem je le najti spletno radijsko postajo, ki predvaja glasbo po vašem trenutnem okusu. Na srečo obstajajo seznami, programi in spletne strani posvečeni prav razvrščanju spletnih radijskih postaj za vaše lažje iskanje.

Ni čudno torej, da se je prej ali slej nekdo spomnil izdelati radijski sprejemnik, ki lahko predvaja spletne radijske postaje. Ker je brezžična povezava zelo razširjena in prisotna že skoraj v vsaki napravi je seveda jasno, kaj so uporabili za povezavo s svetovnim spletom: wi-fi, seveda. Praktično vsak dom že premore brezžični usmerjevalnik. Samo še ustrezni radijski sprejemnik kupimo, počakamo nekaj sekund, da se poveže z vašim usmerjevalnikom, in že je na voljo nekaj tisoč spletnih radijskih postaj.

KAJ PONUJAJO?

Kaj pravzaprav ponujajo brezžični radijski sprejemniki? To je odvisno predvsem od proizvajalca in cene, ki ste jo pripravljeni zanj odšteti. Osnovni modeli, za katere boste odšteli takole okrog 100 evrov, ponujajo poslušanje spletnih radijskih postaj in vsaj v večini tudi poslušanje glasbenih datotek, ki so na trdem disku vašega računalnika. Če je že povezava narejena, zakaj ne bi tako poslušali tudi vseh MP3 ali sorodnih datotek? Seveda ni pametnega razloga.

Nekoliko dražji modeli ponujajo lažje brskanje med postajami, precej jih je izvedenih v obliki baznih postaj za iPod, nekateri ponujajo tudi možnost priklopa antene in poslušanja klasičnih radijskih postaj, kot smo bili vajeni v preteklosti, »po zraku« torej. Seveda nekateri modeli ponujajo tudi sprejem digitalnih radijskih postaj. S ceno se viša tudi kakovost sprejemnika in število možnosti, ki so na voljo, med katerimi je precej priljubljen daljinski upravljalnik . Ali pa so vsaj lepši na pogled od cenejših sorodnikov.

Spletne radijske postaje
Ponudba spletnih radijskih postaj je pri različnih modelih silno različna, prav tako vir, od koder naprava sprejema sezname radijskih postaj. O tem pa nekoliko pozneje.

Zanimivo je, da različni modeli ponujajo takole od 2500 do več kot 10.000 radijskih postaj. Pa se zdi, da število ni čisto odvisno od cene. Nekatera podjetja pa tudi dokaj skopo opredelijo prav to tako pomembno zadevo. Tako je pogosto mogoče najti podatek, da naprava ta in ta omogoča poslušanje nekaj tisoč radijskih postaj. Potem si lahko le predstavljamo, koliko je to v resnici.

Ker glasbo sprejemamo iz brezžičnega usmerjevalnika, so seveda spletne radijske postaje na voljo tudi, ko je vaš računalnik izključen. Škoda, da se katero od podjetij ni spomnilo, da so nekateri brezžični usmerjevalniku opremljeni tudi s FTP-strežniki in z USB-priključkom. Potem bi bilo mogoče ob izključenem računalniku poslušati tudi glasbo z USB-diska.

Prav tako pogrešam vsaj majhno količino pomnilnika v sami napravi, ki bi omogočal naložiti MP3-glasbo v napravo samo. Ali pa vsaj dodati USB-priključek ali režo za pomnilniškee kartice. Oboje bi bilo silno praktično in preprosto izvedljivo. No, resnici na ljubo nekateri modeli celo ponujajo USB-priključek, so pa bolj redki.

Glasba iz računalnika
Pri tem je zelo pomembno, katere formate naprava podpira. Nekatere le enega ali dva, druge pa spet prav vse najbolj razširjene ali še kakšnega zraven. Pri različnih modelih pa je tudi različen način dostopa do glasbe, shranjene v domačem računalniku. Lahko je izveden prek Windows Media Playerja, Slim Serverja ali kakšnega za določeno podjetje prav specifičnega programa. Seveda morajo biti datoteke na pravem mestu. Seveda vas o vsem poučijo navodila za uporabo. Tako pri izbiri modela ni vedno dovolj pogledati tehnične podatke, saj se tudi drugje med navodili skrivajo kaveljci, ki vplivajo na uporabo.

FM-radio
Tudi zemeljske ali satelitske radijske postaje sprejemajo nekateri modeli. So pa praviloma dražji in ozaljšani s kopico koristnih možnosti tako za spletne kot tudi »zemeljske« radijske postaje.

Budilka
Pogoste možnosti tovrstnih naprav so tudi ura, budilka in še kaj. Navadno je mogoče nastaviti, kdaj vas bo ura zbudila. Boljši modeli premorejo tedensko budilko, kjer lahko določite za vsak dan v tednu, kdaj želite vstati. Mogoče je določiti, tudi čez koliko časa ali ob kateri uri se bo naprava ugasnila, kar je elo koristna možnost, če radi zaspite ob glasbi.

Zvočniki
Zvočniki so lahko vdelani v parih, se pravi stereo, ali pa le eden, se pravi mono. V obeh primerih pa je pri večini modelov mogoče pričakovati zgledno kakovost prevajanja, saj podjetja praviloma vdelujejo kakovostne zvočnike.

Upravljanje
Kolikor čudno se sprva sliši, je pri takšnem radijskem sprejemniku precej pomembno, kako boste spreminjali radijske postaje in koliko jih lahko hranite v pomnilniku, kako se to menja, s tipko ali gumbi, in še kaj. Pri tem je pomembno, ali ima naprava daljinski upravljalnik in ali ta ni preveč neroden. Premajhne in preveč nagnetene tipke so seveda prav malo udobne.

Sprejem RSS in Weblog novic
Večina modelov omogoča vsaj RSS-sprejem novic, ki se izpišejo na praviloma premajhnem LCD-zaslonu. Pri celotni ceni naprav vsaj kanček večji zasloni prav gotovo ne bi pomenili takšnega zalogaja, zato je prav nerazumljivo, zakaj je tako malo modelov z dovolj velikim zaslonom.

DROBOVJE

Le kaj se skriva v takšnem sprejemniku? Nič tako hudo drugačnega kot tako razširjenih avdio/video/MP3/DVD/CD/ DivX (in še kakšni) predvajalniki. Miniaturna matična plošča, najbolj razširjena sliši na ime Barracuda, Samsungov procesor in nekaj krame v okolici, med katero je navadno tudi zvočnik. Temu dodamo nekaj tipk in kak gumb, majhen LCD-zaslon in wi-fi modul, pa je spletni radijski sprejemnik pred nami. Seveda potrebujemo programsko opremo. Ali kdo ugane? Seveda je napisana v Linuxu.

Tako je na voljo kar nekaj neuradne programske opreme, popolnoma enako kot pri prej omenjenih multipraktikih. Najdemo lahko tudi odprtokodne projekte za spletne radijske sprejemnike. Najbolj priljubljen ta čas je projekt Sharpfin. Vse podrobnosti o tem, kako sami sestavite tovrsten radijski sprejemnik, pa najdete na spletni strani: http://sharpfin.zevv.nl/index.php/Main_Page
Brez konkurence pa seveda ne gre in tako je več proizvajalcev matičnih plošč za te naprave. Druga, ki jo še kar pogosto zasledimo, se imenuje Venice. Nič hudega, seveda, a če se boste kdaj ubadali z namestitvijo druge programske opreme, je treba izbrati ustrezno za določeno matično ploščo.

SEZNAM RADIJSKIH POSTAJ

Spletnih radijskih postaj je seveda ogromno. Čisto vseh ne bo na seznamu. Različni modeli ponujajo nekako od 2500 do več kot 10.000 radijskih postaj. Seveda ne vemo, katere postaje bodo v ponudbi določenega modela. Aha, slutim razočaranje. Ni tako tragično. Ob prvem in ob vsakem naslednjem vklopu radijskega sprejemnika, se ta najprej brezžično poveže s ponudnikom seznamov radijskih postaj. Prav veliko jih uporablja spletni portal Reciva (www.reciva.com). Drug zelo razširjen pa je MusicPal (musicpal.com). Na teh portalih lahko poslušate spletne radijske postaje, ustvarite svoje sezname postaj (kar vam neposredno bolj malo pomaga) in pogledate, ali so vaše priljubljene radijske postaje v zbirki podatkov portala. Po večini seveda so. Tudi naše radijske postaje. Prednost ponudbe je, da lahko sporočite podatke in naslov nove ali manj znane radijske postaje, če še ne vedo zanjo. Potem jo seveda dodajo zbirki podatkov in s tem se s seznamom radijskih postaj naloži tudi v vaš radijski sprejemnik. Malo po ovinkih, a vendarle. Druga rešitev pa je uporaba »navite« programske opreme, ki omogoča, da sami dodate ali spremenite seznam radijskih postaj. Zakaj tega ni v standardni ponudbi tovrstnih naprav, je skrivnost.

Da pa vas ne bi skrbelo, koliko domačih spletnih radijskih postaj je prek tovrstni naprav mogoče spremljati, sem preveril seznam na Reciva.com. Za našo velikost in razširjenost radijskih postaj je bil seznam prav presenetljiv. Kar 65 spletnih radijskih postaj je na seznamu, od tega prav presenetljivo večina takšnih, ki oddajajo tudi po klasični poti. Torej takšnih radijskih postaj, ki smo jih tudi sicer vajeni po celotni domovini, pa čeprav morda samo zato, ker smo določeno radijsko postajo poslušali, ko ni bilo mogoče drugega slišati v avtomobilu.

SLABOSTI

Seveda so tudi slabosti. Ekološka gibanja bi najprej omenila sevanje brezžične povezave. Ampak za zdaj še ni dokazov o hudi škodljivosti, in kolikor je videti, si večina uporabnikov prav malo beli glavo zaradi tega. Ali je to prav ali ne, bo pokazal čas.

Zaradi povezave z brezžičnim usmerjevalnikom in prenosa seznama radijskih postaj glasbe ne boste zaslišali v trenutku, ko boste pritisnili na gumb. Dobro, pa v naslednjem trenutku. Tudi ne. Takole bo. Hitri radijski sprejemniki, in še to le, ko se z usmerjevalnikom takoj razumejo, potrebujejo nekako pol minute za prve zvoke glasbe. Nekoliko počasnejši pa še pol toliko ali včasih še več zraven. Nadležno? Vsekakor. A vsaj za zdaj še ni pomoči. Nekaj časa seveda tudi preteče, preden se radijska postaja dejansko zamenja pri izbiri druge. Pa ne tako dolgo, še zdaleč ne.

Zaradi nagnetenosti različnih naprav po naših domovih, pa zaradi načina gradnje je včasih brezžična povezava na robu povezljivosti ali pa občasno že nekoliko šepa prenos glasbe. Večinoma pomaga, če nekoliko premaknete anteno ali ves sprejemnik. Nekatere naprave pa so opremljene s priključkom za dodatno wi-fi anteno. Pri teh seveda ne bo težav. Vsaj zlepa ne. Da se izognete neprijetnostim, lahko nekatere modele povežete z usmerjevalnikom tudi z omrežnim kablom. Seveda, če je razdalja majhna, če je to praktično … najudobneje je seveda brezžično.

NA NAŠIH IN TUJIH POLICAH

In pri nas? Pri nas smo našli bolj malo. Čeprav je v tujini ponudba tovrstnih radijskih sprejemnikov že skoraj prevelika, pa je pri nas čisto siromaštvo. Po precej obsežnem iskanju po spletnih straneh trgovcev smo našli – tri modele. Nekaj v spletnih trgovinah, pri čemer močno vodi Conrad, en model ponuja Comtron, enega ... pa saj nima smisla naštevati. Verjetno se bodo izgovarjali na novost naprav, visoko ceno in tveganje, če se zadeva ne prime. Huh, tovrstne naprave so v tujini na voljo v velikih količinah že vsaj eno leto. Cene so dejansko višje kot za navaden radijski sprejemnik. Kot rečeno, od približno 100 evrov naprej. Kaj hitro je cena 150 ali 200 evrov. No, ja. Pa saj je za tranzistorček z uro v starinski preobleki tudi treba odšteti takole od 30 do 50 evrov ali še več za kak boljši model. Bazne postaje za recimo iPod in podobne MP3-predvajalnike pa tudi stanejo precej hitro stotaka. Ali vsaj blizu. Se pravi, samo cena ni razlog, naprave so vse kaj drugega kot popolna novost, hja, dragi moji, zmigati se bo treba. Če se ne bodo zganili trgovci, pa se bodo kupci, saj naročila preko meje že dolgo niso nikakršna redkost. Minutka v internetu in nekaj dni čakanja na paket, pa je taka dobrina pri nas tudi iz ne tako bližnjih dežel EU-ja. Pa poglejmo še nekaj tipičnih modelov.

Moj mikro, julij-avgust 2008 | Zdenko Frangež