Pentax SMC DA 10−17 mm f3,5−4,5

Pentax je eden od tistih proizvajalcev, ki je bolj tiho, a ko prikaže novosti, močno preseneti. Eno od takšnih presenečenj je tudi ta objektiv, ki je prvo ribje oko s spremenljivo goriščnico. Da, prav ste prebrali. Če to pomnožimo z 1,5, dobimo goriščnico. primerljivo s 15 mm v klasičnemu 35 mm svetu, kjer je tudi največ takih objektivov. Pentaxovemu posebnežu pa lahko še spreminjamo goriščnico. Učinek ribjega očesa je najmočnejši pri 10 mm, do 17 mm ga je že veliko manj, a je še vedno prisoten. Zaslonka z vrednostjo 3,5 do 4,5 ni nič posebnega, a pri širokem kotu to niti ni tako pomembno. Pomembneje je, da je objektiv oster že pri najbolj odprti zaslonki. Optičnih težav ni veliko, pri ostrih prehodih je sicer vidna kromatska aberacija (namesto ostrega prehoda nastane rob z močno vijolično barvo), drugih težav ni opaziti. Seveda je glavno vprašanje takšnega objektiva njegova uporabna vrednost. Če imate radi široki kot, je lahko odlična alternativa drugim širokokotnikom. Zaradi učinka ribjega očesa dobite z njim veliko več vidnega polja kot z navadnim širokokotnikom pri isti goriščnici. Z različnimi programi, ki odpravljajo krivljenje robov, pa lahko to odpravite in dobite enako sliko, kot če bi jo naredili s širokokotnim objektivom. V območju med 12 in 17 mm učinek ribjega očesa niti ni tako močan, le na robove je treba paziti. A bodimo zelo kratki: če vam je široki kot všeč, ni dileme. Vedno se najde kaj zanimivega za ribje oko.

Zenitar 16 mm f2,8

V času, ko avtomatika opravi vse delo, si težko zamislimo, da nekdo še izdeluje objektive, ki imajo ročno ostrenje in ročno nastavitev zaslonke. Kljub temu se jih najde kar nekaj, Leica ali Carl Zeiss, na primer. Pri obeh je le ena »težavica«, cena ki je ponavadi krepko preko tisoč evrov. A poleg teh dveh velikih imen so tu še vzhodnjaki, ki so v primerjavi z Japonci skoraj čisto blizu nas − v Ukrajini in Rusiji. Tam namreč še vedno izdelujejo objektive za navoj M42, ki je svojo pot začel pred več kot 50 leti. Ena od najlepših lastnosti tega sistema je ta, da ga lahko z ustreznim pretvornikom uporabimo na tako rekoč katerem koli drugem sistemu, kot so Canon, Nikon, Pentax, Sony, Olympus in še bi lahko naštevali. Slabost je seveda ta, da moramo vse početi ročno, tako ostriti kot nastaviti zaslonko. Če nam hitrost ni pomembna, se s tem lahko brez težav sprijaznimo, v nasprotnem primeru tak objektiv ni ravno najboljša izbira. Ker je objektiv Zenitar 16 mm ribje oko, je ob malo bolj zaprti zaslonki ostrina zelo hitro na celem območju, zato moramo paziti predvsem na kadriranje. Poleg možnosti uporabe s tako rekoč vsemi današnjimi zrcalnorefleksnimi digitalnimi fotoaparati imajo vzhodnjaki še eno zanimivo lastnost − ceno. Z malce sreče in brskanja po spletnih dražbah ga namreč dobite že za okoli 120 evrov, s poštnino in dajatvami (če je kupljen izven EU) vas bo še vedno prišel krepko pod 200 evrov. Za primerjavo, originalni Canonov objektiv s primerljivo goriščnico stane skoraj štirikrat več! Ob tem velja pripomniti, da objektiv ni štirikrat slabši, ampak dokaj primerljiv z njim. Najbolje ga boste izkoristili na fotoaparatu, ki ima tipalo velikosti 35 mm filma, v nasprotnem primeru postane širokokotnik z zelo zaobljenimi robovi. Kako ga boste izkoristili, je seveda odvisno od vas, a ker ta nima spremenljive goriščnice, je kadriranje še malce zahtevnejše.

Sigma 8 mm f3,5 EX DG Fisheye

Ob prvem pogledu nanj se malce zamisliš, kaj vse je danes sposoben narediti človek, kajti novi Sigminim objektiv ima vidno polje kar 180°, po mnenjih fotografov pa celo še nekaj več. Vendar če se ozrem malce nazaj v zgodovino Sigminih izdelov, je ta na začetku delovanja proizvajala predvsem bolj širokokotne objektive in do danes je njihova filozofija enaka. Prilagajati so se morali razmeram na trgu ter povpraševanju in nič čudnega ni, da so poslali na trg nekoliko izboljšan širokokotni objektiv, saj je v njihovi ponudbi že bil enak objektiv. Velikih razlik med starejšim in novim objektivom ni, le da je novejši za polovico zaslonke svetlejši in prilagojen za digitalne fotoaparate (DG). Po oznaki EX je opazno, da objektiv sodi v višji razred Sigminih izdelkov. To je moč pozneje opaziti tudi pri končnem izdelku, in sicer sami sliki. Priznam, da sem bil na začetku malce skeptičen glede kakovosti »ribjeokega« objektiva, a sem bil ob gledanju slik presenečen. Kromatske aberacije na objektivu skoraj ni bilo moč videti in slike niso bile mehke tudi pri najnižji zaslonki. Šele kasneje pri zaslonki f11 in naprej je bila slika občutno slabša. Skratka, zelo dobra slika in pod mojimi pričakovanji. Pa ko že omenjam dobre stvari objektiva, ne smem pozabiti na hitrost ostrenja pri objektivu. Čeprav nima motorčka za hitro ostrenje, ki ga pri Sigmi poimenujejo HSM, je ostrenje prav tako hitro in tiho, kot da bi ga objektiv imel.

Marsikdo se je med branjem vprašal, le zakaj bi imel tak objektiv, saj za ceno nekaj manj kot 800 evrov gotovo ni poceni in bo z njo odvrnil kar nekaj kupcev. Odgovor je enostaven: izdelava takega objektiva ni poceni. Treba pa je vedeti, da je mogoče posneti kar nekaj slik. Meni je prišel prav v stanovanju, saj sem lahko zgolj s tem objektivom zajel vse elemente, ki so bili v sobi. Prav tako nam pride prav v naravi, saj je možno zajeti veliko in nam ni treba narediti več posnetkov in jih doma z različnimi programi lepiti skupaj, da dobimo panoramo. Po mojem mnenju pa pride najbolj do izraza pri bližinskem fotografiranju obrazov, saj zaradi popačenja vertikale nastanejo zelo zabavni portreti. Našteval bi lahko še veliko podobnih primerov, a na koncu ugotovim, da tak objektiv prejkone ni za resno delo, ampak predvsem za prikaz raznih smešnih situacij.

Nikon Nikkor 10,5 mm/2.8 G ED DX fisheye

Klasični 15 mm objektivi ribje oko, poznani še iz časov filma, imajo na novem Nikononovem formatu DX bolj kot ne ubog vidni kot, saj ne presega 120 stopinj vidnega polja.Zato je med prvimi objektivi formata DX Nikon predstavil 10,5 mm objektivček s 180-stopinjskim pokrivanjem vidnega polja.

Res je majhen, saj komajda presega velikost standardnega 50 mm objektiva. O kakovosti izdelave zaradi njegove neugledne majhnosti ne gre dvomiti, saj je izdelan iz vrhunskih materialov in deluje zelo čvrsto in kompaktno, kar priča o dobri izdelavi. Obroček za ostrenje teče lepo, gladko, zaradi ekstremnega vidnega polja in s tem izbočenosti sprednje leče, pa na ta objektiv ne moremo priviti filtrov. Proizvajalec dopušča možnost uporabe želatinastih filtrov na zadnji leči. Objektiv sam nima vdelanega AF-motorčka, kar ima za posledico nekoliko glasnejše ostrenje, ki poteka prek aparata. Hitrost je dobra, ni pa ta lastnost pri tovrstnih objektivih med pomembnejšimi.

Optično je objektiv, na kratko povedano, odličen. Že pri povsem odprti zaslonki je center slike oster. Je pa pri tako ekstremno širokem kotu, kot ga riše ta objektiv, iluzorno pričakovati vrhunsko ostrino od roba do roba. Zato lahko brez slabe vesti zapišemo, da je na robovih ta objektiv mehak, vendar kot rečeno, nič kritičnega. Opazna je tudi prisotnost kromatske aberacije, predvsem pri fotografiranju zunaj. Tovrstna napaka optike je sicer povsem odstranljiva z uporabo prave programske opreme, zato tudi ni razloga, da ta problem izpostavljali, predvsem če pojav primerjamo s trenutno edinim primerljivim objektivom Tokina 10−17mm ATX DX Fisheye, kjer se ta napaka pojavlja še očitneje.

Nikonovo ribje oko je v svetu objektivovzelo sposoben igralec . Zajem detajlov in ostrina sta izjemna. Glavni očitek je poleg že omenjene kromatske aberacije moteči vijolični robovi (purple fringing), ki je napaka trdovratnejše narave. Ker se obe napaki pojavljata na trenutno edinih primerljivih objektivih, bi lahko sklepali, da sta bolj kot ne posledica konstrukcije teh ozko specializiranih objektivov. Veliki plusi tega objektiva so že omenjena visoka kakovost izdelave, izjemna kompaktnost in majhna teža, kar bo temu objektivu laže odprlo pot do fotografskih torb, upamo le še to, da fotografov od nakupa ne bo odvračala cena, saj objektiv ni poceni, predvsem če razmišljamo o dokaj omejeni uporabnosti objektivov ribjih oči.