Za

Vedno znova nas preseneti, ko beremo podatke o razdeljenosti trga androidnih telefonov in ko Sony (podjetje je pred nekaj meseci dokončalo prevzem Ericssona in se odslej imenuje le še Sony) najdemo na visokem mestu v prvi peterici. Podjetje se je pred letom in pol odločilo, da se specializira le še na telefone Android, in to so očitno rezultati. Ampak Sony dela čudne telefone. Tako oblikovno kot funkcijsko je tak tudi novinec Xperia S. Edina zapuščina Ericssona je ta, da je telefon opeka. Telefon ima namreč ostro odrezane robove, je eden debelejših na trgu, pa tudi teža 144 gramov je na meji spodobnega. Ob tem telefon ohranja relativno majhen zaslon z diagonalo 4,3 palca, a presenetljivo na njem ločljivost navije na HD in je torej izenačena z novim Samsungom S3. Zaslon je odporen na praske – a nikjer ne piše, s katerim steklom (očitno ni preizkušena Gorilla). Pod zaslonom ima telefon na dotik občutljive androidne gumbe, pod njimi je še dodaten privesek telefona – plastičen končnik, ki daje občutek, kot da bo ravnokar odpadel ali pa da se ga da zavrteti, in nasploh deluje čudno. No, v notranjosti Xperie S so stvari vseeno boljše – tu prebiva dvojedrni procesor s frekvenco 1.5 GHz, delovnega pomnilnika je tudi kar 1 GB. Žal se ta prednost trenutno še ne pozna, saj je Sony telefon splavil z – verjeli ali ne – Androidom 2.3. Sony sicer obljublja nadgradnjo za maj/junij, a se ta do zaključka redakcije še ni zgodila (konec junija). Posledično uporabniška izkušnja ni tekoča, polno je zatikanja … Verjamemo pa, da se bo to uredilo takoj po nadgradnji. Za uporabniške podatke in aplikacije ima telefon vgrajen prostorni 32 GB SSD-disk. Sonyjeva posebnost (ExmorR čip za fotoaparat) in kar 12MP-senzor dasta dober (a ne odličen) rezultat v polni dnevni svetlobi, v slabši (fleš) pa so fotografije le povprečne. Sonyjev vmesnik Timescape za vse-v-enem delo s socialnimi omrežji je še vedno zanimiv in uporaben. Telefon ima vgrajen tudi NFC, med posebnostmi pa lahko omenimo še dodatni mikrofon, ki med pogovori skrbi za odstranjevanje šumov iz okolice. Baterija omogoča precej dolgo avtonomijo – skoraj dva dni je zdržala ob normalni uporabi. Telefon sprejme le malo SIM-kartico.

Proti

Žal zaslon temelji na LED LCD-matriki, kar pomeni, da so vidni koti in barve precej slabi, pa tudi črna je v najboljšem primeru le siva, saj se vidi osvetlitev iz ozadja. Tudi Sony Bravia Engine, ki naj bi pričarala optimalne barve zaslona, ne more delati čudežev, saj je zaslon le povprečen. Škoda, da telefon nima microSD reže za dodatne kartice. Dodatno odbije tudi precej visoka SAR-vrednost (1,3 je skoraj trikrat več kot Samsung S3 pri 0,55 w/kg).

Moj mikro, poletje 2012 | Gregor Sluga