Skupna ocena:9
Razmerje cena/kakovost:9
Spletni naslov:www.sony.com
Cena:600,00 €
Za:velikost, možnosti
Proti:ni vgrajenega umirjevalnika, dostop do možnosti
Tehnični podatki
Najvišja ločljivost:4592 x 3056
Ločljivost tipala in velikost:14 M, 23,4 x 15,6 mm
Objektiv (mm):Sony E bajonet
Razpon časa:30 s–1/4000 s
Občutljivost ISO:200–12800
Zaslonka:
Pomnilniška kartica:Memory Stick/SD Card
Vmesnik:USB
Masa:287 g
Baterije:Li-ion

Ko smo dobili fotoaparat v roke, nam je prišla na misel scena iz filma 1941, ko Japonci skušajo v podmornico spraviti radijski sprejemnik. Njihova ugotovitev, mi bomo to naredili še manjše. Tega principa se drži tudi Sony, ki se je odločil narediti trenutno najmanjši fotoaparat EVIL ( Electronic Viewfinder, Interchangeable Lens – elektronsko iskalo, izmenljiva leča). Tako mimogrede, s tem ni čisto nič narobe. Druga misel, takoj za velikostjo pa je bila: Le kaj ste toliko časa čakali? Na kratek preizkus smo dobili predprodukcijski fotoaparat, zato o marsikateri stvar ne moremo podati končnega mnenja, a osnovno sliko smo si vseeno ustvarili.
NEX5 je eden od manjših fotoaparatov z velikim tipalom in izmenljivimi objektivi. Pravzaprav v tem trenutku najmanjši, a to se lahko hitro spremeni. Kljub temu zaradi tega ne boste prikrajšani za slabše držanje, manjka mu le še kak gumb več za hitrejši dostop do možnosti. Desni del je lepo odebeljen in novinca brez težav držimo le z eno roko, po potrebi ga lahko tudi v celoti uporabljamo. Na zadnji strani ima vrtljiv gumb, ki je obenem tudi smernik. V njem je še gumb za potrditev nastavitev, ob zaslonu sta še dva. Ima ločen gumb za snemanje videa, in le prek tega lahko snemamo videoposnetke. V praks to pomeni veliko skakanja v meni, od nastavitev občutljivosti do izravnave beline. Ker to ni bila končna različica, lahko domnevamo, da bodo snovalci to še izboljšali. V tem trenutku je spodnji gumb namenjen le fotografskim nasvetom, lahko bi imel tudi druge možnosti. Zaslon je med večjimi in ima visoko ločljivost, 900.000 pik. Kar je pomembnejše, lahko ga zvrnemo, kar nam močno olajša fotografiranje. NEX5 nima vgrajene bliskavice, je pa priložena, poleg tega ni združljiva z bliskavicami sistema Alfa. Kako bo v prihodnosti, bomo še videli. Tipalo ima faktor goriščnice 1,5x in premore 14 milijonov pik. O končni kakovosti slike ne moremo govoriti, a smo bili z videnim zelo zadovoljni. Visoka občutljivost je na ravni zrcalnorefleksnih fotoaparatov in presega navezo Olympus-Panasonic v svetu micro 4/3. Na račun velikosti fotoaparata so snovalci, kot kaže, izpustili umirjevalnik s premikanjem tipala, kar je pravzaprav največja škoda. Je to namerno ali res na račun velikosti, lahko le ugibamo, a kot smo že zapisali, se fotoaparat malce oddolži na račun dobrega tipala. Zato niti ne čudi, da imata dva od predstavljenih objektivov, osnovni 18–55 mm in superzum 18–200 mm, vgrajen optični umirjevalnik. Bajonet ni združljiv s serijo Alfa, saj ima fotoaparat bistveno krajšo razdaljo od tipala do roba bajoneta, kar pomeni, da so vsi objektivi novi. Če želimo uporabljati objektive Alfa, moramo dokupiti vmesnik, kjer pa žal izgubimo samodejno ostrenje, vsaj po trenutnih tehničnih podatkih. Na preizkus smo dobili osnovni kit objektiv in še enega posebneža, 16 mm f2,8. Slednji pokriva kot 24 mm in s fotoaparatom tvori odličen komplet. Oba objektiva sta narejena zelo trdno in dajeta v roki zelo dober občutek. Imata namreč kovinsko ohišje, ki največ prispeva k temu.
Sony je z NEX5 naredil odličnega tekmeca tako taboru micro 4/3 (Olympus in Panasonic) kot tudi Samsungu in Sigmi. Fotoaparat še zdaleč ni popoln, a ima kar nekaj možnosti, ki smo jih drugje pogrešali. Ostrenje je zelo hitro, visokoločljivi vrtljivi zaslon se zelo dobro obnese, tipalo daje odlične rezultate in drugi bodo morali krepko pljuniti v roke, da ga dohitijo. Še posebnež, 16 mm objektiv, za katerim bodo pogledovali predvsem tisti, ki imajo radi široki kot in ulično fotografijo. In da se prihodnosti ni treba bati, je poskrbela še ena Sonyjeva napoved: z istim bajonetom in objektivi bodo na voljo tudi videorekorderji.

Moj mikro, junij 2010 | Alan Orlič