Prikupnež skromnih mer in velikega sloga. Zunanjost je za ta Sonyjev razred značilno ploska in brez nepotrebnih izboklin. Objektiv pri uporabi ne gleda iz ohišja, med počitkom pa ga ščiti drsna ploščica, ki aparat zamaskira v anonimen kvader(ček), zlahka zamenljiv za kakšno drugo elektronsko napravo ali malce zajetnejši aluminijast modni dodatek. Gumbi, vsaj tisti pravi, so le štirje–vse drugo se nastavi prek na dotik občutljivega LCD-zaslona. Ta nekoliko razočara s slabo vidnimi simboli, za upravljanje pa so očitno predvideni le prsti, saj je na vrvico pritrjeni plastični »zobotrebec«, kakršnega je imel predhodnik, izginil. Razpon goriščnice je 33–165 mm in ga je mogoče spreminjati tudi med snemanjem videa. Ta zmore 1280 x 720 pik pri 30 sličicah na sekundo, med snemanjem pa lahko brez prekinitve posnamemo tudi fotografijo. Objektiv ima mehanski umirjevalnik slike. Dobrodošel dodatek je plastična »noga«, ki se pritrdi na spodnji rob ohišja in daje različne možnosti (tudi HDMI) priklopa fotoaparata na zunanje naprave; tako so se pri Sonyju na en mah znebili potrebe po več vtičnicah na aparatu. Nadvse elegantno. Še nekaj besed o uporabi: šum, ostrina in hitrost delovanja so v okvirih danes pričakovanega za kompaktni fotoaparat, meniji in druge nastavitve, ki jih ponuja LCD, pa logično razvrščeni. T500 je torej modna skulptur(ic)a, ki poleg železne ponudbe kompaktnega razreda preseneti z nekaj izvirnimi in uporabnimi domislicami.

Moj mikro, marec 2009