Drugačen in poln novosti. Sonyjevega novinca med zrcalnorefleksnimi fotoaparati bi prej pripisali kateremu drugemu proizvajalcu, a po svoje je še vedno čistokrvni Sony. Ali Konica Minolta, če želite starejšo znamko. Srednje veliko ohišje z odličnim oprijemom daje zelo dober občutek, ki ga dodatno pospremi kopica gumbov. Če ga primerjamo s serijo A3XX, je A560 pravo nasprotje. Na gumbih lahko med drugim dosežemo dinamični razpon in preverjanje ostrine v živem pregledu slike. Fotoaparat pozna kar dva živa pregleda slike, prvi način preusmerja svetlobo s prizme na tipalo, drugi pa ponuja pravi živi pregled iz glavnega tipala. Seveda se takoj poraja vprašanje, zakaj dva načina, in odgovor je na dlani: zaradi snemanja video posnetkov. Končno. A560 to počne tako, kot se spodobi, se pravi v polni ločljivosti, in tako lovi Canona in Nikona. Zakaj je Sony tako dolgo časa odlašal, lahko le ugibamo. Je bil vmes NEX ali je šlo za odločitev, da bodo poskušali z videorekorderji toliko časa, kot se bo le dalo? Kakorkoli, tudi tu so se stvari spremenile. Seveda vseh stvari ne morejo takoj spraviti v novinca, zato le ta nima samodejnega ostrenja med snemanjem. Ima pa zato stereo mikrofon, ki je postavljen malce pred nosilcem za bliskavico, in po potrebi tudi mikrofonski vhod. Tako rekoč vse potrebno za resno snemanje. Zaslon je vrtljiv in si ga lahko nastavimo za fotografiranje z žabje ali s ptičje perspektive. Da spada A560 med naprednejše fotoaparate, pokaže pogled skozi iskalo. Na voljo je 11 točk za ostrenje, ki so razporejene v obliki romba. Lahko uporabimo vse, eno ali le sredinsko. Zmore 7 posnetkov na sekundo, kar ga uvršča med hitrejše v svojem razredu. Podobno kot drugi Sonyjevi novinci ima tudi ta samodejno sestavljanje panoramskih in 3D-posnetkov. Pri tem malce trpi zaklop, saj fotoaparat zelo hitro zajame serijo posnetkov, ki jo naknadno sestavi v en posnetek. Uporaba fotoaparata je kljub naprednim možnostim preprosta, kot se za Sonyja spodobi. Pomembne možnosti so dosegljive preko gumbov, in le manjši del ostane dosegljiv preko menija. Samodejno ostrenje deluje hitro, malce se lovi le v slabih svetlobnih razmerah. Tipalo zmore 14 milijonov pik, podobno kot imata oba NEXa, tudi kvaliteta slike je podobna. Najvišja občutljivost ISO 12800 je bolj pogojno uporabna, a vseeno zna utegne prav. Sonyjev novinec je zelo trendovsko naravnan, kar je v trenutni konkurenci edino pravilno. Meri na zahtevnejše uporabnike, a tudi začetniki se bodo z njim čisto dobro znašli, predvsem na račun živega pregleda slike. Pohvalimo še eno malenkost, dve mesti za pomnilniške kartice, eno tipa SD, drugo Memory Stick. Ob tem lahko rečemo, da tudi Sony počasi popušča, in kot kaže, bomo kmalu imeli le še en pomnilniški standard, kar je na dolgi rok tudi edino pravilno.

Moj mikro, oktober 2010 | Alan Orlič Belšak