Zveza potrošnikov je pred kratkim v reviji VIP objavila potrošniški test robotskih sesalcev, v katerem Samsungovi roboti niso najbolje ocenjeni. To se, do neke mere, sklada tudi z mojimi ugotovitvami. Vidni občutki so Navibotu v prid. Lepo oblikovan, tanek in tih. Tiho delovanje je uporabno, če sesalec sesa ponoči, ko bi nas njegov hrup lahko motil, vendar je hkrati to tudi slabost, saj učinek sesanja ni najboljši. Opazno je tudi, da se Navibot veliko manj zaletava v stene oziroma ovire. Roomba sicer oviro zazna z infrardečim tipalom, vendar le upočasni in vseeno nadaljuje s premikanjem, dokler je ne ustavi mehanično tipalo dotika.

Bistvena razlika med sesalcema je v načinu »navigacije«. Lasten algoritem premikanja, ki daje videz, da se Roomba premika bolj kot ne naključno, proti načrtnemu sesanju, ko sesalec izračuna tloris prostora z navzgor obrnjeno kamero. Oba sesalca se sicer učita in prilagajata svoje poti. Vsako naslednje sesanje je zato bolj optimalno. Razlika med omenjenima je tudi v času, ki ga porabita za sesanje enakega prostora. Deset minut za Samsungov sesalec (površina prostora približno deset kvadratnih metrov) proti vsaj pol ure, ki jo porabi Roomba. Navibot gre čez vsako točko v prostoru le enkrat, Roomba večkrat, kar pomeni, da vsaj v teoriji tudi bolje posesa.

Navibot skenira »strop«, nato pa začne linijsko (načrtno) premikanje. Ko zazna, da je pod njim preproga, postane nekoliko hrupnejši, a ne vsakič. Kot da preproge ne zazna vedno. Ko oceni, da je posesal ves prostor, gre še okoli po njegovih robovih, da posesa še tam, kjer prej ni, saj se je redno obračal, preden se je zaletel v steno ali oviro. Če v prostoru ni polnilne postaje, na katero bi se vrnil, se ustavi v izhodiščnem položaju. V njegov prid sta dve »ciklični« prednji metlici, Roomba ima le eno, vendar ima zato boljši sesalni mehanizem z dvema, namesto z le eno krtačo. Premikanje Roombe je veliko bolj kaotično. Nekaj časa se premika po robovih, nato gre diagonalno prek prostora, redno se vrača na mesta, ki jih je že posesala, če zazna pod seboj več smeti, začne tam krožno sesati, hkrati pa se vedno odbije od stene ali robov. Vendar ti udarci niso takšni, da bi motili ali celo poškodovali robota ali oviro. Ko konča, se vrne na polnilno mesto ali pa se ustavi preprosto tam, kjer se ji zahoče.

Kakovost sesanja obeh sesalcev nas je nekoliko presenetila. Pričakovali smo, da bosta podobno uspešna, vendar se je izkazalo, da ni tako. Naredili smo preprost preizkus. V prostor površine okoli 40 kvadratnih metrov smo najprej spustili Navibot. Posesal ga je hitro, po občutku tudi celotno površino. Vidno pa je bilo, da je nekaj smeti vseeno ostalo na tleh (na parketu, oba sesalca na preprogi bolj ali manj odpovesta). V posodi za smeti pa je bilo po občutku manj smeti, kot smo jih glede na polletno izkušnjo uporabe Roombe pričakovali. Ta je bila na vrsti naslednja, sesala je prostor, ki ga je Navibot že očistil. Mučila se je vsaj trikrat dlje, vendar je zbrala ravno toliko smeti kot Navibot pred njo. Kakor koli obračamo te podatke, je Roomba pri sesanju malce bolj učinkovita. To pa še ne pomeni, da je Samsungov sesalec zanič. Ker sesa krajši čas, lahko sesa večkrat na dan, manj nas moti, verjetno pa bi se v kakovosti sesanja potem Roombi približal.

Moj mikro, Julij Avgust 2013 | Jan Kosmač |