Dobrih šest let je HP potreboval za prvi izdelek. Pa ne zato, ker tehnologija ni bila zrela in je bil ta čas potreben za razvoj, temveč zaradi prodajnih razlogov. Zakaj bi na trg poslal tiskalnik, ki uporabniku ponuja cenejše izpise (1 cent črno-bela in 5 centov barvna stran) in hitrost tiskanja laserskih tiskalnikov, ko je dobro prodajal pisarniške brizgalne tiskalnike s premično glavo ali laserske tiskalnike ter dobro služil na račun črnilnikov oziroma tonerjev zanje. Vsa ekonomika je v ceni izpisa. Višja je, več zaslužijo s prodajo potrošnega materiala, manjša je, manj zaslužijo. To je tudi razlog, zakaj tehnologije fiksne glave ni in je še nekaj časa ne bo v tiskalnikih za domačo rabo. Nič ne de, da si to želimo. Zgodilo se bo ravno nasprotno. Modeli, ki so na voljo, so namenjeni manjšim delovnim skupinam, to leto pa bodo na voljo modeli, namenjeni večjim podjetjem. O poti navzdol, proti domačim uporabnikom, ne razmišljajo in ne bodo razmišljali, dokler ima HP prevladujoč tržni delež in dokler bomo pripravljeni doma za izpise plačevati več, kot so pripravljeni plačevati poslovni uporabniki.

Tehnologija fiksne brizgalne glave je primerna za vse kategorije tiskalnikov, ni tehnološkega razloga, zakaj ne bi bili vsi brizgalni tiskalniki le še takšni, in to je tudi glavni razlog, zakaj se jo izplača opisati. V konkretnem primeru prek večopravilne naprave HP Officejet Pro X576dw. Glava brizga štiri barve, poleg črne še vijolično, modrozeleno in rumeno. Črnilniki so večji, kot smo jih vajeni, in so v bistvu le posode, v katerih je črnilo. A ne na enak način, kot smo ga videli pri Epsonovih tiskalnikih (tinyurl.com/p2lkrdo). Tiskalna glava ima deset termalnih čipov, imenovanih matrike, postavljeni so v dve vrsti, tako se njihove površine, v katerih so termalne šobe, prekrivajo. Termalne šobe so po vsej dolžini glave, po širini lista papirja A4 42.240. Vsaka matrika ima 1056 šob za vsako od barv oziroma skupaj 4224. Glava je narejena, da traja, ker je ne menjamo, kadar menjamo črnilnike, kar je običajno pri cenenih brizgalnih tiskalnikih. V času uporabe pa se bodo šobe kvarile, zato ima glava tudi sistem za odkrivanje in reševanje težav, povezanih s tem. Elektronika periodično »preizkuša« vse šobe in išče težave, ki bi lahko vplivale na kakovost izpisa. Optično tipalo meri, ali je delovanje šob v predpisanih okvirih, hkrati pa je namenjeno tudi »nastavljanju« (kalibraciji) in nadzoru premikanja papirja pod glavo. Pri tiskalnikih s fiksno glavo se ta med tiskanjem ne premika sem ter tja, premika se papir pod njo, glava pa v enem koraku natisne celo »vrstico«.

V primeru okvarjene šobe se pripeti pasivna ali aktivna zamenjava. Ker je gostota šob 1200 šob na palec, okvara ene šobe ni vidna, saj njeno nedejavnost prikrijeta šobi levo in desno od nje (prekrivanje pik). Večja težava je, če se okvari več šob, ki so skupaj. Na primer več sosednjih šob za črne pike. Ker so delujoče črne šobe preveč daleč stran, ne morejo zamenjati okvarjenih, zato bi se brez aktivne zamenjave na izpisu poznala bela črta od vrha do dna. Ko elektronika tak primer zazna, nedelujoče črne šobe zamenjajo barvne, tako da v primeru črne pike ustvarijo najboljši približek črne barve. Gre za ozek pas, zato razlika v tonu črne ni vidna.

Moj mikro, januar – februar 2014 | Marjan Kodelja |