Pri objektivih spada Sigma med tiste neodvisne proizvajalce, ki imajo najširši spekter modelov. Tokrat je presenetila z dvema ultraširokokotnima objektivoma, oba spadata v kategorijo ribjih očes, 10 mm f2,8 in 4,5 mm f2,8. Preizkusili smo prvega, ki bo za večino uporabnikov tudi najzanimivejši. Začnimo kar pri ribjem očesu. Glavno vprašanje je sama uporabnost objektiva. Odgovor je preprost: če veste, kako ga boste izkoristili, vam bo služil veliko bolje kot kakšen klasičen ultraširokokotnik. Popačenje linij je sicer veliko, so pa zato po drugi plati popačenja obrazov, če seveda ti niso preblizu objektiva, manjša. Tudi kot zajema je pri enaki goriščnici širši, kar ima zopet svoje prednosti. Novinec je zasnovan za fotoaparate z manjšim tipalom in ne pokrije celotne površine 35 mm formata filma. Zaradi tega postane kot primerljiv s 15 oziroma 16 mm pri večini zrcalnorefleksnih fotoaparatih. Izdelan je trdno in v rokah daje dober občutek. Za ostrenje skrbi ultrazvočni motor, ki ostri tiho in hitro. Najbližja razdalja ostrenja je le nekaj centimetrov pred prvo lečo in objektiv lahko uporabljamo tudi za makro fotografiranje. Tisto pravo presenečenje pa je sama kakovost slike, saj je težav z odboji v notranjosti zelo malo, tudi ostrina je zelo dobra po vsej površini. Čeprav je objektiv zasnovan za uporabo na fotoaparatih z manjšo površino tipala, kot je površina 35 mm filma, se objektiv dobro obnese tudi na fotoaparatih s polno velikostjo tipala. Seveda je del slike temen, a se zato kot zajema poveča še za nekaj milimetrov, z nekaj prilagajanja bi se dalo dobiti še kaj več. Sigma s tem objektivom nima veliko konkurence: na eni strani Nikon z 10,5 mm objektivom, ki je pravzaprav edini resni konkurent pri tej zaslonki, na drugi Tokina/Pentax z 10–17 mm objektivom s slabšo zaslonko. Vsekakor objektiv, ki bo navdušil tako resne kot amaterske uporabnike.

Objavljeno: Moj mikro, Maj 2008 | Alan Orlič