Za

AMD se drži reka kuj železo, dokler je vroče. Medtem ko se Nvidia ubada z zamudami in težavami s prevelikimi, prepočasnimi in predvsem prevročimi in prepožrešnimi (ah, ne smemo pozabiti predragimi) grafičnimi jedri in posledično le občasno konkurenčnimi grafičnimi karticami, se AMD že tri generacije zapored lepo drži svojega bojnega načrta. Najprej izda optimalno zasnovano grafično jedro, nato na njem predstavi največ, kar se da, sledi okrnjena različica za množični trg, nato pa še vmesni modeli, ki bodisi naslavljajo še nižje cenovne razrede ali pa (odvisno od konkurence) združijo dva jedra v megamočno grafiko (to še vedno pričakujemo poleti v obliki HD 7990). A tokrat smo si ogledali predstavnika najbolj množično prodajanega razreda HD 7770. Grafična kartica s tem čipom in 1 GB GDDR5 pomnilnika pri nas velja slabih 150 evrov, na drugi strani Atlantika pa še malce manj (150 USD, približno 25 odstotkov manj). Grafika temelji na derivatu že videnega grafičnega procesorja Graphics Core Next in se od prve polne različice Tahiti razlikuje v številu procesnih sklopov, pretočnih procesorjev in hitrosti delovanja. Novo jedro se imenuje Cape Verde, v neokrnjeni obliki je sestavljeno iz desetih procesnih enot, vsako je sestavljeno iz štirih vektorskih enot, v vsakem od njih pa je šestnajst pretočnih procesorjev. Teh 640 pretočnih procesorjev skupaj z integriranim 128-bitnim krmilniškim pomnilnikom terja 1,5 milijarde tranzistorjev, kar je opazno manj od polnega Tahitija GPU, ki ima kar 4,6 milijarde tranzistorjev (in od tu izvira tudi glavna prednost proti Nvidii, ki ima tudi v nižjem zmogljivostnem razredu precej večje procesorje). Jedro je proizvedeno v 28-nm procesu. Pogledali smo si prvega predstavnika grafike pri nas, Sapphirjev HD 7770OC. Sapphire nudi dve različici kartice, obe na lastni zasnovi, a eno s privzetimi hitrostmi (hitrost jedra 1 GHz, pomnilnika pa 4500 MHz), drugo pa je že tovarniško opazno pospešeno. Že privzeta hitrost HD 7770 (prvič v zgodovini grafičnih kartic v tem cenovnem razredu) preseže 1 GHz, navita pa doseže 1,125 GHz in se posledično v večini testov odreže vsaj 5% bolje od osnovne. Grafika je precej krajša od močnejših različic in se bo prilegala vsakemu računalniku. Med delovanjem je neverjetno hladna, saj se tudi pod polno obremenitvijo bližnje okolice ni segrela prek 50 stopinj Celzija. Ker se ne segreva veliko, jo Sapphirjev poseben ventilator, ki je bolj sploščen kot ostali, tudi brez težav hladi, in to daleč stran od visokih obratov, kar pomeni, da je grafika zelo tiha. Seveda to namiguje tudi na zelo nizko porabo, kar dodatno podkrepi le en šestžilni molex priključek za dodatno napajanje ter izmerjena najvišja poraba le 73 W. Ob 2D-načinu poraba pade še nižje od pretekle generacije, saj je le 7 W, če pa gre računalnik v stanje pripravljenosti, se zna zaradi nove tehnologije ZeroCore skoraj izklopiti in porabi le še 3 W. Zmogljivostno se Sapphire HD 7770 OC uvršča nad Nvidia GTX460 in Radeon HD 5830, ter se enači s predhodnico iz cenovno višjega razreda HD 6850, in je tudi za okoli deset odstotkov hitrejša od HD 6790. Imensko sorodnico HD 5770 iz predprejšnje generacije pusti za seboj za več kot triintrideset odstotkov, medtem ko jo Nvidia GTX560 prehiteva za le dobrih deset odstotkov. Grafika omogoča naveze CrossFire-X … Ker je razlika mad navadnim 7770 in Sapphirjevim 7770OC manj kot 10 €, je ta kartica optimalna izbira v tem cenovnem razredu!

Proti

Na voljo je tudi še cenejša, a več kot deset odstotkov počasnejša HD 7750, seveda pa ostaja vprašanje, kaj bo ponudila v času pisanja ravnokar predstavljena vmesna serija HD 78xx. In za kakšno ceno.

Moj mikro, april 2012 | Jaka Mele