Za

Sapphire je azijski proizvajalec, ki smo ga v zadnjih letih največkrat videli v navezi z ATI-jem in pozneje AMD-jem. Ker je Intel lani obvladoval 80 % tržni delež pri procesorjih, je bilo jasno, da se je treba na področju matičnih plošč prilagoditi. Po tem, ko je nekaj vodilnih podjetja EVGA prebegnilo, se je le zgodilo in Sapphire je izdelal več zelo cenjenih matičnih plošč za Intelov svet, večkrat v t. i. črni izvedbi, ki je imela tudi navijalski potencial. Tokrat smo na test prejeli zelo zanimivo ploščo. Ne le, da nosi oznako Black, končnica Hydra namiguje še na eno posebnost. Sapphire Pure Black P67 Hydra, kot omenjeno, gradi na Intelovem veznem naboru P67. Seveda na popravljeni reviziji B3. Sapphire uporablja impresivno napetostno konfiguracijo 6 + 2 + 4 faze ter podpira do 16 GB pomnilnika DDR3 hitrosti do 1600 MHz. Na plošči je celo več merilnih točk (kjer lahko izmerimo napetost), v kotu pa najdemo še gumbe za ponastavitev, praznjenje nastavitev BIOS-a in zagon sistema, diagnostični LED-zaslonček in preklopna čipa BIOS ... Sapphire je končno začel uporabljati japonske komponente, polne kondenzatorje in zmogljivejše čipe MOSFET. Vse komponente plošče so hlajene pasivno, hkrati pa so razporejene pametno – tako, da ne ovirajo še tako predimenzioniranega hladilnika procesorja. Poleg dveh pričakovanih vmesnikov USB 3.0, najdemo še štiri priključke SATA III (in od obojega tudi več starih). Posebnost plošče je čip Lucid Hydra LT24102, ki omogoča vzporedne grafične konfiguracije z grafičnimi karticami AMD, a tudi različnih proizvajalcev – da, tako AMD-ja kot Nvidie! Čeprav plošča zaradi legalnih vprašanj nima licence SLI, tudi naveza dveh Nvidiinih grafik preverjeno deluje. Medtem ko plošča prek AMI-jevega BIOS-a omogoča veliko finih nastavitev, ki odklenjen procesor Intel Core i5 2500K zlahka in stabilno popeljejo preko 4,2 GHz, pa je delovanje grafike precej bolj dinamično in zahteva predvsem malce starejše gonilnike in pravo zaporedje nameščanja. Plošča ima namreč kar štiri reže PCIE x16 in treba je najti prave kombinacije. V AMD-jevimi CrossFireX sta Radeona delovala brez težav. Če izvzamemo Lucid Hydra iz kombinacije, gre za zelo stabilno ploščo. Uspelo nam je celo naviti pomnilnik na 1866 MHz, nekateri pa poročajo tudi o doseganju 2000 MHz, kar priča o izredni usklajenosti komponent!

Proti

Plošča nima več priključka IDE, pa tudi tisti za gibki FDD je izginil. Lucid Hydra pušča precej želja. Najprej so tu gonilniki, ki jih je podjetje do zdaj osvežilo le štirikrat lani in enkrat letos in v mešani zasedbi grafičnih kartic stabilno deluje le z več kot pol leta starimi gonilniki obeh grafik, kar je za igričarje nesprejemljivo. Dve Nvidini grafiki nikakor nista delovali stabilno, saj se je sistem ponastavilo ali pa kazal moder zaslon (podobno z mešano zasedbo in novejšimi gonilniki). BIOS je še vedno klasični, in ne novi EFI. Če Hydro pozabimo, dobimo sicer odlično navijalsko ploščo, a cena je precej višja od konkurence.

Moj mikro, maj 2011 | Jaka Mele