Za

Ricoh SP C232SF je naslednik modela C222SF, ki smo ga preizkusili pred dobrim letom. Gre za polnokrvnega pisarniškega večopravilneža, ki obvlada vse od tiskanja do optičnega branja, kopiranja in faksiranja. Čeprav zavzema skromno namizno površino, z obliko spominja na malce višji laserski tiskalnik. Na vrhu je samodejni podajalnik listov, ki s kapaciteto 35-listov ponuja dovolj avtomatizma tudi za srednje velike pisarne. Ta omogoča samodejno dvostransko zajemanje, kopiranje in faksiranje. Posebej dobrodošla so vgrajena ethernetna vrata, prek katerih novinec ne skopari s funkcijami, saj lahko omrežno faksiramo, tiskamo in tudi zajemamo (zajem gre lahko v omrežne mape, v e-pošto, FTP...)... Optični bralnik podpira gonilnike WIA in TWAIN, slednji zna delovati tudi prek omrežja. Bralnik zna poleg zajema v slikovna formata JPEG in TIFF zajeto shraniti tudi neposredno v dokument PDF, ki ga je z OCR-om moč celo urejati. Podajalnik je med testom deloval tiho in natančno. Z menjavo generacije so pri Ricohu izboljšali čas ogrevanja, saj so ga z dobre minute skrajšali na okoli 45 sekund, tiskalnik pa iz stanja pripravljenosti prvo stran izpiše v manj kot 15 sekundah. Uporaba naprave je preprosta, saj so tako krmilni gumbi kot menijski sistem prijazni, informativni in pregledni. Tiskalnik zna tiskati tako dokumente PCL kot Postscript 3, kakovost izpisa je zavoljo najvišje razširjene ločljivosti ekvivalenta do 2400 x 600 dpi zadovoljiva tudi pri pisavah velikosti le štirih pik. Multipraktik je deloval dobro, spet pa bi izpostavili Ricohovo funkcijo oddaljenega upravljanja naprave, kar vključuje pravice in prepovedi, ter sledenje porabi in uporabi. Pregleden gonilnik in vmesnik za tiskanje deluje tudi pod Windows 7.

Proti

Ricoh še vedno ne ponuja slovenskih menijev na napravah, in SP C232SF ni izjema. V istem cenovnem razredu je tudi nekaj hitrejših tekmecev, tako da je Ricohova hitrost tu dokaj povprečna. Kakovost tiska bi bila lahko predvsem pri fotografijah še boljša.

Moj mikro, januar 2010 | Jaka Mele