Podjetje Gigaset razvija brezvrvične telefone sistema DECT in od letos so iz svojega imena umaknili ime podjetja Siemens, iz katerega so izšli. Njihova vizija je razvijanje področja, kot ga sami imenujejo, »glasu v domu«, v tem so dobri, hkrati pa je to tudi tržna niša, v kateri ni veliko proizvajalcev. So pa našli tudi svojo konkurenčno prednost, predvsem pred cenejšimi proizvajalci z Daljnega vzhoda. Vse svoje izdelke izdelajo v Nemčiji, in kadar koli imajo možnost, to poudarijo, saj naj bi bilo to jamstvo za kakovost.

Gigaset SL910 je prvi stacionarni telefon, bazna postaja podpira priključek PSTN (analogna telefonija), ki ima vgrajen na več dotikov občutljiv zaslon. Na prvi pogled je podoben mobilnim telefonom, le da je zaradi ergonomije nekoliko debelejši. Naredili so ga, ker naj bi menda to želeli uporabniki. V živo smo videli predserijski model, v katerem še ni bila zadnja različica programske opreme. Pozitivno nas je presenetilo, da smo lahko jezik menijev nastavili v slovenščino. Sladkorček, ki je vedno manj pogost, saj je vedno manj na primer mobilnih telefonov, ki podpirajo naš jezik. Zaslon je velik in z njim upravljamo telefon, čeprav so pod njim še vedno trije klasični gumbi, standardni za Gigasetove telefone. Malce nas je zmotilo le, da odzivnost zaslona na dotik ni najbolj tekoča. Ko smo prst povlekli od enega konca zaslona do drugega, »telefon« temu ni sledil (ni premaknil menijev), hkrati pa se nam je zdelo, da površina zaslona nekoliko zavira prst – kot da prevleka ne bi bila najboljša in je bilo trenje med prstom in površini preveliko. Lahko da je bila odzivnost slabša zaradi tega ali pa bodo morali še malce dodelati programsko opremo.

Gigaset redno izvaja ankete med Nemci in Nizozemci, na podlagi teh pa so prepričani, da stacionarna telefonija še ne bo kmalu vržena v ropotarnico zgodovine. Po njihovem bo šel razvoj ne v smer videotelefonije, kajti to je bilo že poskušeno in se ni obdržalo, temveč v tako imenovane »telesne klice«. Ko bosta sogovornika poleg glasu enega in drugega pridobila še druge, neverbalne znake, ki so prav tako bistvo komunikacije in zaradi katerih imata sogovornika občutek bogatejšega medsebojnega stika. Prvi korak v tej smeri bi lahko bilo dodajanje »stereo zvoka« v telefonsko komunikacijo.

Moj mikro, oktober 2011 | Marjan Kodelja |