Še najbolj zanimiva letošnja Panasonicova novost je tablica z zaslonom ločljivosti 4K, namenjena profesionalnim uporabnikom (na primer zdravnikom), za katero pa ne vemo, kdaj oziroma ali sploh bo na voljo tudi na slovenskem trgu. Letošnja kolekcija televizorjev, plazemskih in LCD, je vizualno lepša predvsem zaradi tanjšega kovinskega roba okoli zaslona, pametne funkcije pa so nadgrajene z »mojim domačim zaslonom«. Vsak družinski član si oblikuje lastni začetni zaslon z njemu ljubimi aplikacijami in programi. Nekateri modeli imajo vgrajena dva sprejemnika in lahko »pretakajo« drug program prek omrežja Wi-Fi na drug zaslon (na primer tablični računalnik). Uporabno, ko želi mož gledati nogomet, žena pa limonado. Dražji modeli imajo vgrajeno glasovno upravljanje, mikrofon je v »daljincu«. Slovenščine ni med podprtimi jeziki. Večje je sobivanje televizorja s tablicami (Panasonicova aplikacija), vsebine lahko pretakamo v obe smeri. Aplikacija deluje tako, da s »potegom« enega prsta prenesemo vsebino s televizorja, z dvema pa jo »pošljemo« nanj. Podprto je tako imenovano »zrcaljenje« zaslona. Panasonic je dodatno izboljšal tehnologijo plazemskih zaslonov. Odpravili so lom svetlobe (ni zraka med stiki), ki je vplival na kakovost slike, svetlobna prepustnost zaslona je boljša.

Panasonic stavi na »pametne« funkcije, prav tako tudi podjetje TPVision, ki je predstavilo nove modele televizorjev blagovne znamke Philips. So pa priznali, da te funkcionalnosti še zdaleč niso zaživele. Vzrok ne vidijo v funkcijah samih, temveč v – po njihovem mnenju – dejstvu, da jih uporabniki še ne poznajo dovolj. Po našem mnenju vsaj malce za lase privlečeno razmišljanje. Tako kot Panasonic tudi TPVison tehnološko ni prikazal ničesar novega. Ves svoj ugled stavi na vizualno drugačne televizorje družine Design Line. Tanko steklo, pod katerim je televizor, naslonjen na zid. Strinjamo se, da je televizor lep, ne predstavljamo pa si, kako bi se obnesel kot »gol« pri igri z žogo nadobudnih malčkov. Televizor je namenjen specifičnim kupcem, ki doma veliko dajo na videz prostora. Edina še omembe vredna »novost« je podatek, da se tehnologija osvetlitve ozadja (Ambilight) pojavlja tudi v cenejših modelih.

Poleg omenjenih tehnologij se v »modernih« televizorjih pojavlja tudi brezžična tehnologija NFC. Ker gre za prenos podatkov na izredno kratkih razdaljah (nekaj centimetrov oziroma raje manj), je primerna na primer za prenos fotografij in video posnetkov na televizor. NFC in zrcaljenje zaslona podpirajo letošnji televizorji Sonyja, ki je hkrati predstavil tudi zaslone Triluminos. Več o tehnologiji, ki je v ozadju, pišemo v članku na strani 20. Sonyjev kompromis »kvantne pike« prinese širši barvni razpon od običajnih LCD-zaslonov. Barve dobijo nežne tone, zaslon pa prikaže tudi »drzne« barve, od intenzivne rdeče, modre do zelenih odtenkov.

Večina televizorjev (razen res najcenejših modelov) podpira prikaz 3D-slike (pasivna in aktivna), vendar to tehnologijo proizvajalci med predstavitvami vse manj omenjajo. Tu je, če jo potrebujete, vendar ni več osrednjega pomena. Bolj poudarjajo pametne funkcije, pa čeprav se tudi te med uporabniki še niso uveljavile. Nas ne čudi. Najbolj zanimive aplikacije, kot so tiste za vsebino na zahtevo, v Sloveniji ne delujejo.

Moj mikro, Julij Avgust 2013 | Jan Kosmač |