Za

Ogledali smo si še ene Plantronicsove slušalke, tokrat zelo zanimiv igričarski model Audio 995. Glavna odlika tega modela je brezžično delovanje. To seveda ne bi bilo nič posebnega, če ne bi šlo za igričarske slušalke, kar pomeni, da te v eno smer prenašajo zvok igre, v drugo pa govor v mikrofon, če seveda igralec uporablja dvosmerno komunikacijo. Slušalke so razmeroma lahke, sestavljene so iz dveh 4 cm zvočnikov. Na zunanji strani leve slušalke so še krmilni gumbi, s katerimi nastavljamo jakost zvoka ter se premikamo med kanali, gum za pavzo in za predvajanje skladb (deluje z WinAmp, iTunes in WMA). Tu sta tudi gumb za vklop in vrata USB, ki delujejo kot polnilnik vgrajenega akumulatorja. Slušalke delujejo pri 2,4 GHz, in ne prek bluetootha, kar pomeni, da je doseg bistveno boljši, prav tako pa je zaradi pasovne širine in manj motenj boljša tudi kakovost zvoka. Slušalke so precej manjše od večjega modela, kar se pozna sicer v nižji teži, a tudi v manj prijaznemu občutku, ko stojijo na glavi. A naušniki so še vedno prekriti z mehko usnjeno blazinico, tako da je občutek vseeno prijeten. Z leve strani si pred usta spustimo mikrofon, ki ga lahko malenkostno podaljšamo – kar bo prišlo prav predvsem v družinah, kjer imajo manjše in večje igričarje. Hkrati se mikrofon, če ga postavimo nazaj v pokončen položaj, izklopi, kar pride prav v igrah oziroma če nas med igranjem zmoti kaj iz pravega sveta (telefon) ... Mali USB-oddajnik zmore krmiti slušalke tudi na dobrih 8–10 metrih razdalje, medtem ko za ovirami hitro omaga. Vgrajeni akumulatorji zmorejo dobrih 5 ur aktivnih slušalk, kar je dovolj, hkrati pa jih lahko tudi pri prejšnji izčrpanosti mirno polnimo na USB- priključku med uporabo.

Proti

Zanimivo je, da ko USB-vmesnik potegnemo iz računalnika, ne dobimo samodejno zvoka nazaj na osnovne zvočnike, temveč je treba to vsakokrat znova nastaviti ročno. Zakaj? S cena preko 100 evrov so slušalke dosegljive samo tistim izbrancem, ki vedo, kaj želijo, cena pa jim je manj pomembna. In Plantronics je ime, ki pove (še vedno) veliko.

Moj mikro, oktober 2009 | Gregor Sluga