Po manjši prenovi njihovega prejšnjega vstopnega modela zrcalnorefleksnega fotoaparata K100D so se pri Pentaxu odločili, da temeljito nadgradijo fotoaparat v tem razredu.

Na novo so zasnovali ohišje ter ga zatesnili tako, da je odporno proti prahu in naletu vode. Nosilna konstrukcija je narejena iz nerjavečega jekla, drugi deli pa iz visokokakovostne plastike. Aparat ima lepo oblikovano gumirano držalo za roko ter oporo za prst na zadnji strani. Vsi gumbi so lepo razporejeni in pregledni. Velik 2,7-palčni LCD-zaslon, ki premore 230.000 pik, dobro prikaže posnete fotografije tudi pri močnejši svetlobi. Novost je gumb za takojšnji preklop v način RAW zapisa posnetkov, kar bodo znali ceniti zahtevnejši fotoamaterji, ki pogosto obdelujejo fotografije z računalnikom. Aparat uporablja 4 AA- baterije, kar tudi nekaj pripomore k večji teži aparata. S kapaciteto baterij smo bili zelo zadovoljni, z enim polnjenjem smo naredili v povprečju med 500 in 800 posnetkov.

K200D ima zdaj tipalo, ki premore 10,2 milijona pik ločljivosti in najvišjo občutljivost 1600 Iso. Pentax je vgradil v tipalo sistem za odpravo prahu DR (Dust Removal), ki deluje skupaj s sistemom za stabilizacijo slike. Ko se sistem za čiščenje aktivira, stresejo magneti, nameščeni okoli tipala, samo tipalo z veliko hitrostjo, kar povzroči, da prah, ki se je nabral na tipalu, odpade z njega. S posebnim premazom na filtru pred tipalom pa so dosegli, da se prah težje prime površine. Tokrat je Pentax pod tipalo namestil posebno lepljivo folijo, ki ujame prah in prepreči, da bi se pozneje ponovno prilepil na tipalo.

Za pomoč pri fotografiranju v slabi svetlobi je na tipalu nameščen opto-magnetni sistem proti stresanju posnetkov SR (Shake Reduction). Ta sistem zazna drobne tresljaje ter premike fotoaparata ter jih z uporabo magnetov, nameščenih okoli tipala, zmanjša. Tako je možno fotografiranje iz roke z daljšimi časi, kot bi lahko sicer pri dani goriščnici objektiva. V praksi se je sistem obnesel zelo dobro, fotografije so bile ostre tudi pri 3 stopnjah daljših časih, kot je to običajno.

Kljub novemu tipalu z večjim številom pik je Pentaxu uspelo ohraniti digitalni šum v okvirih, ki jih narekuje konkurenca. Do 800iso so fotografije tudi neposredno iz aparata detajlne in z malo vidnega šuma ter z lepimi in uravnoteženimi barvami. Pri ISO 1600 je barvni šum že precej vidnejši, a ga lahko zreduciramo, če vklopimo v meniju Custom Setting funkcijo korekcije šuma pri visokih ISO-nastavitvah. Barvnega šuma je tako precej manj, vendar na račun vidnih detajlov na fotografiji.

Samodejna nastavitev beline je večinoma delovala natančno. Nekaj barvnega zamika je bilo opaziti le pri fotografijah v težavnih svetlobnih razmerah, kot je umetna svetloba, ter pri uporabi bliskavice za dosvetlitev pri dnevni svetlobi. Tukaj so barve včasih rade pobegnile proti rumenemu nadihu in ustvarile rahlo kopreno.

Osnovni barvni slog lahko nastavimo z funkcijsko tipko, kjer določimo tip barvnega podajanja. Tako lahko izberemo način podajanja barv za pokrajinske motive, črno-belo fotografijo, portrete, nasičene barve, naravne barve ter svetlejše (odprte) barve. Barve so dobro uravnotežene, morda je na nekaterih posnetkih opaziti rahlo nagnjenost k toplejšemu podajanju, vendar je končni videz prijeten za oko. Pri pokrajinskih motivih pa je na nekaterih posnetkih opaziti nagnjenost k bolj poudarjeni zeleni barvi, ki malenkost izstopa iz konteksta.

Prek menija za nastavitev ISO-občutljivosti lahko vklopimo tudi funkcijo razširitve dinamičnega razpona. To pride še posebej prav, kadar fotografiramo zelo kontrastne motive pri katerih ne bi radi izgubili detajlov v temnih ali svetlih delih fotografije.

Svetlomer se je kljub za današnje čase skromnemu 16 conskemu merjenju, odrezal presenetljivo dobro. Tudi v nasprotni svetlobi in pri motivih z močnimi kontrasti je pravilno izmeril ekspozicijo, tako da je le redko presvetlil ali pod osvetlil posnetek.

Sistem avtomatskega ostrenja (AF) si deli z dražjim in zmogljivejšim bratom K20D in premore 11 ostrilnih točk, od katerih je kar 9 križnih.

Tudi s kit objektivom je AF deloval hitro in natančno, le v slabi svetlobi je včasih nekaj dlje iskal izostritev. Pri fotografiranju premikajočih motivov pa je tudi dohajal hitrost fotografiranja 2,8 posnetka na sekundo in v seriji naredil kar nekaj ostrih posnetkov ter redko popolnoma izgubil ostrino.

Glede na to, da Pentax K200D podpira tudi številne Pentaxove ročne objektive, je škoda, da nima vdelanega sistema fotografiranja s pregledom v realnem času prek LCD-zaslona (način live view).

Objavljeno: Moj mikro, junij 2008 | Bojan Stepančič