Za

Panasonic s svojim ultrazoom kompaktnimi fotoaparati iz družine TZ že vrsto let naslavlja najzahtevnejše uporabnike v tem razredu, ki želijo tako širok razpon goriščnice kot vrsto naprednih funkcij. TZ20 je naslednik modela TZ10, ta pa je lansko leto nasledil verjetno najbolj prodajan model v zadnjih petih letih – TZ7. Med tem ko je TZ10 prinesel le vgrajen GPS-sprejemnik in možnost zapisa geografskega položaja na fotografijo, pa je z generacijskim preskokom na TZ20, kot nakazujejo že številke, novosti več. Najprej velja pohvaliti še manjše in kompaktnejše ohišje, saj so zunanje mere aparata navkljub večjemu razponu goriščnice (24 mm širok objektiv, do 16x zum) nekaj milimetrov manjše od predhodnika. Tudi lažji je novinec, saj je recimo TZ7 tehtal 229 gramov, TZ20 pa ima z baterijo deset gramov manj. Panasonic TZ20 gradi na optiki Leica, in tokrat so leče prvič prevlečene z nanopremazom, kar naj bi še izboljšalo svetlobne lastnosti objektiva. Čeprav je LCD-zaslon enakih mer in ločljivosti (460 K pik) pa je zdaj občutljiv na dotik. Lega gumbov se je rahlo spremenila, a še vedno ostaja samostojen gumb za snemanje videa (tokrat premaknjen na vrh aparata). Zbirka GPS-lokacij je kar podvojena, zaklep lokacije pa veliko hitrejši kot v preteklosti. Medtem ko so fizične mere senzorja ostale enake, pa se je ločljivost povečala na 14,1 Mp. Nov senzor MOS omogoča zajem videa polne HD-ločljivosti ter visoko hitrost zaporednih slik − 10 fps! Fotoaparat zdaj podpira snemanje v polnem HD-načinu 1080i, ko zapisujemo v format ACHHD, še vedno pa je podprt tudi MJPEG, kjer pa video ostaja na isti ravni kot prej − 720p! Je pa video v vseh primerih bistveno bolj tekoč, saj zajema s konstantnimi 30 fps (prej le 24 fps), fotoaparat pa je zmožen tudi zajema z učinkom počasne slike (60 fps pri ločljivosti 2,2 Mp in 240 fps, a v najnižji ločljivosti VGA). Zajem zvoka je ostal stereo. TZ20 prinaša vrsto novih scenskih načinov – skupaj jih ima kar 30, med njimi HDR (samodejna kombinacija podosvetljene in presvetljene slike). Nov je tudi nočni način z občutljivostjo ISO do 1600 (od 3200 do 6400 v nočnem načinu). Novosti sta samodejni panoramski način in unikatna lastnost– 3D-posnetek. Med premikanjem fotoaparata po vodoravnici naredi fotoaparat 20 slik in izbere dve optimalni, iz katerih izdela 3D-posnetek. Krmiljenje prek gumbov in zaslona je odlično in na dotik občutljiv zaslon ne moti, kvečjemu prinaša vrsto uporabniških prednosti – hitro izbiro točke ostrenja … Bliskavica je vgrajena na istem mestu kot v predhodnikih. V hitrem načinu lahko fotoaparat zajame 10 slik na sekundo ali 5 slik na sekundo pri nenehnem ostrenju. Vse dobre funkcije od prej ostajajo – skupaj z inteligentno avtomatiko in ročnim načinom gre za odlično zaokrožen fotoaparat, ki ponuja veliko za razmeroma ugodno ceno.

Proti

Velikost senzorja je ostala enaka, zato je logično, da se bosta povečanje ločljivosti in prehod na senzor MOS morala nekje poznati – in sicer v slabši kakovosti slike. Tega povprečni uporabniki morda ne bodo opazili, a pri povečanju slike 1 : 1 vidimo že pri ISO 100 več artefaktov kot v predhodnikih. Škoda, da Panasonic nima ustvarjalnih funkcij, ki jih ponuja konkurenca– recimo barvnih učinkov. Baterija je ostala identična in z 895mAh je vsekakor najbolj podhranjen del, saj le z veliko sreče naredimo 200 fotografij. 3D-posnetka na fotoaparatu ne moremo pogledati – potrebujemo 3D-televizor. Cena je nad konkurenco. Želeli bi si priložen kabel HDMI.

Moj mikro, junij 2011 | Jaka Mele