Dobri dve leti je vztrajal predhodnik, kar je v svetu kompaktnih fotoaparatov že spoštljivo dolga doba. Panasonic je s serijo LX naredil korak v stran od klasičnih kompaktnih fotoaparatov. Pravzaprav se je vrnil tja, kjer je pred časom Olympus že bil, med žepne fotoaparate s svetlimi objektivi. Seveda času primerno opremljenega. Uporabniki so hitro spoznali uporabnosti novinca s svetlim objektivom in fotoaparat je postal prava mala ikona. Ko smo dobili na preizkus naslednika, se nam je takoj porodilo vprašanje, ali bo LX5 uspešno nadomestil predhodnika. Fotoaparat je na prvi pogled tako rekoč na las podoben predhodniku, a malenkostne spremembe vseeno so. Odebelitev na desni strani je še izrazitejša, od gumbov pa je v primerjavi s predhodnikom pridobil dva, vrtljivega na zadnji strani in gumb za neposredno snemanje videa. Delo s fotoaparatom je tako še malce lažje. Med novostmi na fotoaparatu je dodaten vhod za elektronsko iskalo, ki je enako, kot ga uporablja GF1, slednji spada med fotoaparate micro 4/3. Panasonic je tako ubil dve muhi na en mah, isto iskalo in dva zelo različna fotoaparata. Še ena manjša sprememba se je vrinila, med razmerji za fotografiranje se po novem najde tudi 1 : 1. Večina pomembnih možnosti je seveda dosegljiva prek gumbov, kot se za tak fotoaparat tudi spodobi. V menijih pa se lahko brez težav izgubimo, možnosti je preprosto preveč. Zahtevnejši uporabniki bodo tega veseli, začetniki niti najmanj. Za slednje je kljub temu dobro poskrbljeno, na voljo »"pametni« samodejni ter različni scenski načini. Tipalo ima še vedno 10 milijonov pik, a je v primerjavi s predhodnikom malce dodelano. Dodatne mikroleče bolje zbirajo svetlobo, prav tako je povečan dinamični obseg. Uporaben ISO je do 800, pri 1600 je odstranjevanje šuma že premočno, 3200 pa le za skrajno silo. Je sicer bolje kot pri LX3, a še vedno na ravni kompaktnih fotoaparatov. Objektiv se po novem ponaša z malce daljšo goriščnico, od 24 do 90 mm, a smo bili malce razočarani, pri 90 mm je slika mehka in nas nekako ni prepričala. Če že imate predhodnika, je menjava malce pod vprašajem, saj novinec ne prinaša ničesar revolucionarnega. Za prehod s katerega starejšega modela pa se že splača razmisliti, saj je LX5 eden od redkih žepnih fotoaparatov s 24 mm in zaslonko f2,0. Slednje pa utegne velikokrat priti zelo prav.

Moj mikro, november 2010 | Alan Orlič