Od prvega modela, FZ10, ki je bil predstavljen pred davnimi 8 leti, se je marsikaj spremenilo. A osnovna zasnova oziroma ideja je ostala enaka. Primerjava pove, da se je objektiv razširil za dvakrat, prav tako je za dvakrat narasla občutljivost, ločljivost je skočila za trikrat, enako je narasla tudi ločljivost videoposnetkov, za nekaj več kot trikrat. A če mislite, da je novinec le pridobival, je tudi nekaj izgubil, namreč nastavek za izmenljivo bliskavico. Oblika je značilna za hibridne fotoaparate, z lepo zaobljenimi linijami ter močno izbočenim desnim delom. Gumbov je kar nekaj, vključno z vrtljivim koleščkom na zadnji strani ter glavnim izbirnikom na zgornji strani fotoaparata. Iskalo je elektronsko in razmeroma majhno, a kljub temu uporabno. Odkupi se z velikim zaslonom, ki zaseda večji zadnji del fotoaparata. Vgrajena bliskavica se dvigne zelo visoko, kar pomaga pri odpravljanju težav z učinkom rdečih oči. Objektiv ima odlično delovno območje, ki se začne pri 25 mm in konča pri 600 mm. Ko fotoaparat vklopimo, se za kak centimeter premakne iz osnovne lege, pri 600 mm pa skoraj podvoji dolžino fotoaparata. Upravljanje je preprosto in pri Panasonicu so mislili tako na začetnike kot zahtevnejše uporabnike. Prvim so namenjeni samodejni načini, ki med ostalim tudi prepoznavajo sceno in temu primerno nastavijo parametre. Kakovost slike je dokaj podobna drugim 14-milijonskim fotoaparatom. V praksi to pomeni, da se pri visokih občutljivostih (nad ISO 400) hitro začnejo izgubljati detajli v sliki in za velike povečave ali izreze slednje ne bodo primerne. Na srečo so pomnilniške kartice dokaj poceni, tako da vseeno priporočamo fotografiranje v najvišji ločljivosti, in po potrebi zmanjšujete slike v osebnem računalniku. Smo pa bili zelo zadovoljni z videoposnetki, saj se je fotoaparat obnašal kot spodobna video kamera. Le sprememba goriščnice bi lahko bila malo počasnejša oziroma bolj tekoča. Panasonicu je uspelo narediti uravnotežen fotoaparat, ki se brez težav kosa z drugimi in ponuja vse tisto, kar je za ta razred pomembno. Na nekaterih področjih še celo več.

Moj mikro, maj 2011 | Alan Orlič