
Proizvajalec in ime modela | Panasonic GH1 |
Skupna ocena | 10 |
Razmerje cena/kakovost | 7 |
Spletni naslov | www.panasonic.com |
Cena | cca 1600 € |
Za | polno HD-snemanje, hitrost |
Proti | cena |
Tehnični podatki | |
Najvišja ločljivost | 4000 x 3000 |
Ločljivost tipala in velikost | 12 M, 18 x 13,5 mm |
Objektiv (mm) | bajonet m4/3 |
Razpon časa | 60 s–1/4000 s |
Občutljivost ISO | 100–3200 |
Zaslonka | – |
Pomnilniška kartica | SD |
Vmesnik | USB |
Masa | 385 g |
Baterije | Li-ion |
Malček, katerega želje so postati križanec med fotoaparatom in videokamero. In trenutno je tudi edini, ki to zmore na spodoben način. GH1 se od modela G1 po zunanjosti ne razlikuje veliko, pravzaprav z njim deli čisto enako ohišje. Dodaten gumb, ki omogoča zajem videa, sličica več na izbirnem gumbu ter stereo mikrofon so tisto, kar ga loči od G1. Seveda se glavne spremembe skrivajo v notranjosti, med njimi je najzanimivejše novo tipalo. Slednje je namreč prirejeno različnim formatom, od 4 : 3 do 16 : 9. Pri tem je zanimivo, da je slednji dodatno razširjen v primerjavi z 3 : 2 in v iskalu pokaže širšo sliko, tako da ne gre le za navaden izrez. Druga novost je snemanje v polnem načinu HD, se pravi 1920 x 1080. Poleg Canona 5D mark II je to za zdaj edini fotoaparat ali bolje rečeno, videokamera, saj omogoča tudi samodejno spreminjanje ostrine med snemanjem. Panasonic ni pozabil niti na dodaten vtič za zunanji mikrofon. Edino, kar ga ločuje od prave videokamere, je samodejno nastavljanje jakosti zvoka. K lažji uporabi pripomore tudi vrtljiv LCD-zaslon, le še poseben nosilec bi bil priporočljiv za tekoče spreminjanje goriščnice. Z zajetimi posnetki smo bili zelo zadovoljni in so na visoki ravni, kar bo zanimivo tudi za resnejše video amaterje oziroma manjše studie. Ne moremo se pritoževati niti nad hitrostjo ostrenja in kakovostjo slike, čeprav je to področje, kjer je Olympus E-P1 pustil boljši pečat. Glavne Panasonicove težave so vzporedne črte (banding), ki so vidne v sliki, ter večja količina šuma, če ga primerjamo z E-P1.
Dober vtis sta pustila tudi dva objektiva, 7–14mm in 14–140 mm. Prvi ima goriščnico, primerljivo s 14 do 28 mm, če pa spremenimo zajem v 16 : 9, se vidni kot še dodatno razširi. Kljub razmeroma visoki ceni je objektiv pustil zelo dober vtis, edina pripomba meri na odboje znotraj objektiva, ki utegnejo biti sem ter tja moteči. Drugače pa je ostrina primerljiva z drugimi 14 mm objektivi, da o primerjavi velikosti niti ne govorimo. Drug novinec ima goriščnico od 28 do 280 mm in spada med standardne super zum objektive. Ne izstopa ne po kakovosti ne po goriščnici. Malce mehkobe pokaže predvsem pri 280 mm, a slika je še vedno zadovoljiva in primerljiva z drugimi podobnimi objektivi. Če pogledamo GH1 kot celoto, lahko brez težav zapišemo, da je Panasonicu uspelo sestaviti zelo zanimivega malčka. Na eni strani za fotografe, na drugi za video snemalce. Oboji bodo z njim zadovoljni. A žal je temu primerna tudi cena, ki je krepko višja kot za primerljive zrcalnorefleksne fotoaparate.