Kuj železo, dokler je vroče, so si rekli pri Panasonicu in hitro popravili število pik v svojem posebnežu. LX2 je namreč eden redkih, če ne celo edini fotoaparat (poleg predhodnika), ki ima tipalo formata 16 : 9. Točno tako kot vsi novi televizijski sprejemniki. Panasonic pač misli na prihodnost, medtem ko večina drugih pri kompaktnih modelih še vedno vztraja pri klasičnemu razmerju 4 : 3. Morda tudi zaradi tega, da ne bi bilo preveč zmešnjave med njimi in zrcalnorefleksnimi fotoaparati. Kakorkoli, Panasonic je začel novo obdobje. Novi format slike zahteva nekaj več dela in drugačen način kadriranja. Kar naenkrat je lahko pri ležečem portretu v sliki ogromno praznine, ki jo moramo pazljivo zapolniti. Je pa po drugi strani ta format zelo zanimiv za krajinsko fotografijo, kjer panorama pride do izraza. K temu še dodatno pripomore široki kot, ki je primerljiv z 28 mm pri klasičnem fotoaparatu. Da zmeda ne bi bila prevelika, lahko na klasične formate razmerja 3 : 2 ali 4 : 3 hitro preklopimo z drsnim gumbom, brez posegov v meni. Tudi video lahko zajemamo v tem formatu, v zelo spodobni ločljivosti 848 x 480 pik. Zdaj pa k najpomembnejšemu delu, h kakovosti slike. Se je Panasonicu splačalo povečati ločljivost? Že pri najnižji občutljivosti je opazna mehkoba v sliki, vsaka višja ločljivost pa zelo hitro izgubi detajle v sliki. Fotoaparat ima sicer tudi občutljivost ISO 1600, a je sledna bolj podobna pointilistični sliki kot fotografiji. Kakorkoli, Panasonic je dobil s tem nov model, kako ga bodo sprejeli kupci, pa je drugo vprašanje.

Alan Orlič | Sandi Pelko