
Tehnični podatki | |
Najvišja ločljivost | 3072 x 2304 |
Ločljivost tipala in velikost | 7 M, 1/2,5 palcev |
Objektiv (mm) | 28−102 mm |
Razpon časa | 60 s−1/2000 s |
Občutljivost ISO | 100−1250 + 3200 |
Zaslonka | f2,8 − 5,6 |
Pomnilniška kartica | SD Card |
Vmesnik | USB |
Masa | 190 g |
Baterije | Li-ion |
Iz drugačnega testa kot drugi Panasonici je model FX50. Tako rekoč družinski fotoaparat, saj boste napredne funkcije zaman iskali. Kot smo ugotovili že pri marsikaterem drugem modelu, jih pravzaprav niti ne potrebuje. Ima pa zato drugo, pomembnejšo novost, namreč širokokotni objektiv. Ta se začne pri spodobnih 28 mm, kar je že zelo ugodno za fotografiranje v prostorih. Preostanek spremenljive goriščnice ni ravno za približevanje oddaljenih objektov, a čisto zadostuje za spodobno fotografiranje. Temu dodajmo še umirjevalnik slike, ki je sicer postal kar zaščitni znak Panasonicovih fotoaparatov, saj praktično ni več novih modelov brez njega. Vse to, seveda z velikim LCD-zaslonom, je v dokaj majhnem ohišju, ki ga brez težav shranimo v žep. Gumbi so postavljeni dokaj klasično, dobro je postavljen vrtljiv gumb z glavnimi možnostmi za fotografiranje, saj je delno skrit pod ohišjem. Glavne možnosti so hitro dostopne, za spremembo občutljivosti je treba poseči v meni. Na preizkusu se je FX50 dobro obnesel, kot od takega fotoaparata tudi pričakujemo. Čeprav je namenjen predvsem manj zahtevnim uporabnikom, je zaradi širokega kota zanimiv tudi za tiste, ki želijo kaj več. Včasih je preprostost pomembnejša kot nešteto možnosti, ki odvračajo od razmišljanja o dobrem kadru in pravem trenutku, praviloma potrebnih za fotografijo. Tehnika je dovolj napredovala, da lahko marsikaj prepustimo njej.
Alan Orlič | Sandi Pelko