Velik razpon goriščnice je bil od nekdaj rezerviran za videokamere, a se zdaj uspešno seli tudi med fotoaparate. Zadnji Olympusov malček se tako ponaša s kar 30x spremenljivo goriščnico, oziroma če to prevedemo v fotografski žargon, od 28 do spoštljivih 840 mm. Vse to v ohišju, ki meri 11 centimetrov v dolžino, ko je ugasnjen. Kaj vse lahko s takim objektivom počnete, je prepuščeno vaši domišljiji, vsekakor marsikaj hitro postane blizu, kot na dlani. Fotoaparat je dobro oblikovan, lahko bi rekli prav asketsko. Število gumbov je majhno, kar da takoj vedeti o različnih možnostih za fotografiranje. Zaman boste iskali prioriteto časa ali zaslonke, so le samodejni in scenski načini. A brez skrbi, se da preživeti tudi brez njih. Pogrešali smo tudi elektronsko iskalo, na voljo je le LCD-zaslon. To pomeni, da morate malo bolj paziti oziroma držati fotoaparat z obema rokama pri najdaljših goriščnicah. Upravljanje je zelo podobno, kot ga ima mju Tough 8010 oziroma čisto enako, kot naslednji opisan fotoaparat, mju-9010. Delo s fotoaparatom je preprosto, preseneča ostrenje, ki je zelo hitro, tako rekoč na vsem območju. V kakovost slik se ne bomo preveč spuščali, saj ima fotoaparat enako tipalo kot že opisani mju Tough 8010. Podobno kot slednji tudi SP800UZ zmore snemanje v HD-načinu, 720p. A nečesa vseeno ne zna, namreč spreminjati goriščnice med snemanjem. S tem bi čisto nadomestil videokamero, a kot kaže, je to ločnica med obema svetovoma. Če torej želite majhen, a zmogljiv fotoaparat z velikim razponom goriščnice, je lahko novi Olympusov malček pravi odgovor za vas. Le eno opozorilo: znižajte ločljivost na 8 ali 5 milijonov pik, bistvene razlike ne boste opazili.

Moj mikro, maj 2010 | Alan Orlič