Nič ni prepuščeno naključju, tudi logotip je poseben. Vse je podrejeno le enemu cilju, eleganci. Enako velja tudi za zadnjega novinca, ki seveda ne zaostaja za svojimi predhodniki. A če dobro pogledamo, pravzaprav večjih razlik ni, kar utegne biti na prvi pogled kar malce čudno za uporabnika. Je to nov ali stari model? Razlika je le v napisu in višji številki, ki seveda pomeni tudi višje število pik. Kakorkoli, novinec je tu. O obliki smo izgubili že dovolj besed, zato se raje posvetimo razporeditvi gumbov. Slednje so snovalci dobro preučili in fotoaparat je zelo preprosto vodljiv. Pri pod/nadosvetlitvi pa je nekdo doživel razodetje, v pozitivnem smislu. Fotoaparat namreč prikaže več sličic v realnem času, ki prikazujejo del slike pod- oziroma nadosvetljen. Ugibanja, za koliko popraviti sliko, ni več. Umirjevalnik slike je že znana stvar, tu je tudi hitro dostopna možnost posvetlitve temnih delov slike (shadow adjustment). Slednje deluje zelo dobro, malo na račun daljšega časa, večinoma na račun dodatne obdelave slike v fotoaparatu. Vsekakor uporabna funkcija. Petkratna goriščnica je sicer uporabna, a želeli bi si nekaj drugega, predvsem široki kot. Tega področja Olympus v primerjavi z drugimi proizvajalci v svoji prestižni seriji še ni osvojil. Kakovost slike je dobra, in čeprav je šum pri višjih občutljivostih lepo viden, ga rešuje način obdelave, ki zelo spominja na klasični film. Olympus myu 830 je fotoaparat, ki lovi konkurenco. Je dovolj zanimiv tako za tiste, ki želijo od fotoaparata kaj več kot za začetnike, oziroma tiste, ki jim je najpomembnejša zunanjost. Vse to namreč ponuja novi predstavnik iz te serije. Za konec pa le majhen nasvet: v temi ugasite luč in opazujte fotoaparat. Česa vsega se ne spomnijo, mar ne?

Alan Orlič