Na prvem mestu je eleganca. A ne le to, poudarjena sta tudi izboljšan objektiv in kakovost slike. Malček ima tipično obliko predhodnikov, seveda s prepoznavnim logom te serije. Gumbov ni veliko in razen sprožilca ter gumba za vklop so vsi na zadnji strani in omogočajo preprosto upravljanje le z eno roko. Objektiv je v primerjavi s predhodniki dobil še malce daljšo spremenljivo goriščnico in vdelan umirjevalnik slike. Slednji pride zelo prav, saj pri 260 mm, kolikor je ekvivalent v klasiki, ni ravno preprosto narediti nestresen posnetek. Poleg tega se objektiv ponaša z ED-lečami, ki izboljšajo ostrino. Novi mju ima vrsto programov za fotografiranje, a kot je že v navadi, so polavtomatski načini, kot je na primer upravljanje s časom ali zaslonko, rezervirani za druge. A naj vas to ne skrbi, se da brez težav preživeti in čisto uspešno fotografirati z že nastavljenimi programi. Zelo dobro je izvedena pod/nadosvetlitev, ki v živi sliki prikaže, kako bo videti končni rezultat. Tudi samodejno prepoznavanje obrazov deluje dobro in zna brez težav slediti več osebam hkrati. Samodejno ostrenje je hitro, a tu nastopi težava, včasih se zmoti in napačno izostri. Na LCD-zaslonu je na prvi pogled dobra in šele povečava pokaže napako. Zato se raje prepričajte, ali je posnetek dober ali morate še enkrat ponavljati. Na račun izboljšane optike je opazen napredek pri detajlih, in če bi temu sledilo še tipalo, ki bi imelo manj šuma, bi bila slika preprosto vrhunska. Kljub temu je Olympus naredil korak naprej in to je tisto, kar je pomembno. Tudi visok ISO mu ne dela težav, fotoaparat se trudi ohranjati detajle. Novi malček je torej dobro prestal preizkušnjo in nedvomno bo dobro sprejet tudi med bodočimi uporabniki.

Objavljeno: Moj mikro, Maj 2008 | Alan Orlič